V Državnem zboru o konoplji

Udeleženi:

V imenu ljudske pobude sva se sestanka udeležila Tanja Cvetrežnik in Bogdan Meško. Sestanek sta vodila g. Zajc, podpredsednik Odbora z kmetijstvo in g. Zorman, član Odbora za zdravstvo.  Spremljalo ju je še pet članov ali sodelavcev SMC

Razlog sestanka:

V letu 2014 je bila ljudska pobuda v dialogu z Vlado RS. Pisali smo dva dopisa:  

http://za-misli.si/kolumne/bogdan-kristofer-mesko/1450-draga-vlada  in

http://za-misli.si/kolumne/bogdan-kristofer-mesko/1490-predraga-vlada

Na oba nam je Vlada RS odgovorila. V zadnjem dopisu nam je obljubila, da bo predala naše dopise  Ministrstvu za notranje zadeve in Ministrstvu za zdravje in jih pozvala naj nam odgovorijo na naša vprašanja. Nedolgo zatem je takratna Vlada RS padla in razpisane so bile nove volitve, na katerih je zmagala SMC. Že avgusta 2014 smo prosili za sestanek s SMC in to prošnjo še večkrat ponovili jeseni, pozimi in spomladi. V ponedeljek, 18. maja nas je le poklicala ga. Jelena Milovanovič in nam ponudila polurni sestanek naslednji dopoldan. Ponudbo smo seveda sprejeli...

Po uvodni predstavitvi nam je bila predana beseda:

 Predstavnikom SMC oziroma g. Zajcu sva predala kopijo vrečke s semeni vrtnega maka, ki je že od nekdaj pri nas v prosti prodaji, konkretno jih prodaja Semenarna.

Opozorila sva jih na neskladje z obravnavo konoplje, saj se obe rastlini nahajata v prvi skupini prepovedanih drog. Od tega se semena ene kupuje v prosti prodaji za namene gojenja na vrtu, in zanimivo, to dejstvo ne sproža nikakršne škode in tudi se ne razmišlja o tem, da bi se lahko takšno gojenje maka na vrtovih izkazalo nekako za nevarno. Dejstva govorijo, da tudi res ni. Za drugo rastlino, torej konopljo, pa veljajo najstrožje omejitve gojenja, celo denarne in še zaporne kazni. Obe rastlini imata uradno enak status, oziroma je mak še celo veliko bolj nevaren, saj lahko uporabnika zasvoji ali celo usmrti, kar je pri konoplji nemogoče. A zakonsko obe rastlini spadata v 1. skupino prepovedanih drog in se lahko gojita le v skladu s pogoji v pravilniku, ki recimo med drugim zahteva, da površina gojenja   ni manjša od 1000 m2, da je treba pridobiti dovoljenje za gojenje itd. Ti pogoji pa se v resničnem življenju med seboj razlikujejo kot dan in noč.  A razlika med obema rastlinama sploh ni zakonsko utemeljena, saj je v zakonih ni. Razlika je torej  najverjetneje utemeljena zgolj z neko policijsko direktivo. Med obema različnima obravnavama rastlin z enakim statusom je ena usklajena s konvencijo o prepovedanih drogah iz leta 1961, druga pa ne. V konvenciji namreč izrecno piše, da konvencija ne obravnava in ne zahteva omejevanja gojenja konoplje v hortikulturne, ne v industrijske namene, saj je konvencija pisana izkjučno za promet s drogami, kamor pa ne spada ne hortikultura, oziroma gojenje na vrtovih, ne konoplja, ki se namenja industriji.  Prosto sajenje maka v vrtovih je torej v skladu s konvencijo, preganjanje gojenja konoplje po vrtovih pa je v nasprotju s konvencijo.

Enako neskladen s konvencijo je torej tudi  Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, ki omejuje gojenje konoplje v industrijske namene, medicinske uporabe pa sploh ne omenja.

Predlagala sva, da se iz tega stališča dejansko izenači status konoplje z makom tam, kjer obravnava konoplje v praksi nesorazmerno in nerazumno odstopa od smernic konvencij , in se torej policijske smernice uskladi v skladu s konvencijo iz 1961, da se hortilulture ne preganja, ne maka, ne konoplje.

Opozorila sva jih, da Konvencija dopušča  državam, da uredijo zakonodajo po svoje, a upoštevati morajo tradicionalno uporabo in raven človekovih pravic. Tradicionalna uporaba je pri nas nedvomno izpričana, saj ima konoplja v slovenskem ljudskem izročilu status svete rastline. Ali je torej raven človekovih pravic v Sloveniji tako nizka, da se mora to tako očitno poznati v zakonodaji in pri policijsko-sodni represiji?

Predlagala sva tudi, da se Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka spremeni tako, da se ne tiče več industrijske konoplje, ampak samo konoplje nad določenim procentom THC,  da se torej tako tudi ta pravilnik uskladi s konvencijo iz leta 1961. Kasneje (točka 4.) se (lahko) doda še člen ali podzakonski akt o specialnih prodajalnah s konopljo v skladu s Konvencijo iz leta 1971 in s Frankfurtsko resolucijo iz leta 1995.

Poleg tega sva predlagala tudi postopen premik konoplje iz prve v drugo, nato v tretjo in končno njen izbris iz seznama prepovedanih drog.

Predstavnike SMC sva tudi opozorila na dopise, ki smo si jih izmenjali s prejšnjo vlado in na dejstvo, da še vedno pričakujemo izpolnitev vladnih obljub in nadaljevanje dialoga. Bistveni problematični točki dopisov sta bili:

1.       Nekompetentnost ali koruptivnost  odločujočih in odgovornih na Ministrstvu za zdravje, katero je razkrila javna razprava  o predlogih zakonov v Državnem zboru in povzroča na področju konoplje ogromno zdravstveno škodo in kršenje človekovih pravic v državi.

2.       Nerazumnost odsotnosti Policije in Ministrstva za notranje zadeve v javni razpravi o konoplji, saj imajo o uporabnikih konoplje daleč največ izkušenj, podatkov in statistik, katerih recimo zdravniki ravno zaradi prepovedi konoplje sploh ne morejo pridobiti.

Pripombe s strani SMC:

Zavedajo se, da je zakonodaja neprimerna, radi bi jo spremenili, a le počasi in bi najprej raje videli še široko javno razpravo. Tudi v Coloradu, da so legalizirali postopno in počasi. Bojijo se, da bi zaradi premika konoplje v drugo skupino prepovedanih drog lahko imeli velike težave s tistimi bolj zagretimi nasprotniki take odločitve. Glede sodelovanja Ministrstva za notranje zadeve niso hoteli ničesar obljubiti in so omenili le, da mnenje Ministrstva z notranje zadeve tukaj ne igra nobene vloge.

Naš odgovor:

v zakonu o prometu s prepovedanimi drogami sicer piše, da je za konopljo pristojen minister za zdravje, a zapisano je tudi, da se mora o tem dogovarjati s policijskim in kmetijskim ministrom. Poleg tega  je najbolj pereče vprašanje pri konoplji ravno represija, v tem primeru nedvomno kršenje človekovih pravic, kar je vprašanje policije in ne zdravstva ali kmetijstva. Glede javne razprave smo povedali, da smo jo sprožili že  mi z ljudsko pobudo in da traja že skoraj tri leta. Ljudje pa so  o konoplji sorazmerno dobro informirani (razen seveda določenih oseb na Ministstvu za zdravje, ki so se izgovarjale, da ni nobenih raziskav o konoplji in očitno niso niti pregledali našega predloga zakona, kjer je bilo omenjenih več kot 50 znanstvenih raziskav in deset obsežnih državnih in mednarodnih komisijskih poročil). Predstavnikom SMC sva pokazala tudi čisto svežo, komaj dan staro anketo, kjer je že več sto ljudi podprlo legalizacijo in predvsem legalizirano samooskrbo s konopljo  v Sloveniji.

Predstavnike SMC sva tudi opozorila, naj se ne odločajo prepočasi, saj je smer, v katero gre svet na tem področju, popolnoma jasna. V Coloradu, kot so prej omenili predstavniki SMC, so šli res postopno, najprej z medicinsko in šele čez dve leti z rekreativno konopljo, a tam so orali ledino, zdaj ni več nobene potrebe po zavlačevanju. Nasprotno, tista vlada, ki bo sprostila zakonodajo glede konoplje, bo končno začela polniti proračun, izboljšalo se bo javno zdravje, zmanjšal kriminal, s tem pa tudi izboljšalo splošno počutje državljanov.

Med poslavljanjem sva ugotovila, da nisva prejela prav nikakršnih zagotovil glede česar koli, razen, da nas »bodo kontaktirali, če se bo dogajalo kaj prelomnega«.

http://www.semenarna.si/podrobnosti-artikla-visoke-enoletnice/category/visoke-enoletnice/article/vrtni-mak-mesanica-papaver-somniferum

http://podcrto.si/objavljamo-precisceno-podatkovno-zbirko-kriminala-s-podrocja-drog/