PREDLOG ZAKONA O KONOPLJI

KAZALO

I. UVOD.. 15

1.OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA.. 15

1.1. Kratek opis rastline. 15

1.2. Zgodovina uporabe. 16

1.3. Tako imenovana navadna, industrijska konoplja. 16

1.3.1 Splošno o navadni konoplji 16

1.3.2. Vsestranska uporaba konoplje. 16

1.3.3. Kolobar 17

1.3.4. Seme za lušèenje v jederca in stiskanje olja. 17

1.3.5. Stebla za vlakna, prejo, platno in najrazliènejše izdelke široke porabe. 18

1.4. Zdravilnost 18

1.4.1 Splošno o zdravilnosti konoplje. 18

1.4.2. O endokanabinodnem (ECB) sistemu v èloveškem telesu. 18

1.4.2.1. Splošno o ECB sistemu. 19

1.4.2.2. ECB sistem je bistven del razvoja živih bitij 19

1.4.2.3. Kanabinoidi so bistveni pri procesih zdravljenja. 19

1.4.2.4. Kanabinoidi varujejo pred eksitotoksiènostjo, ki je vzrok številnim resnim boleznim.. 20

1.4.2.5. Kanabinoidni receptorji v možganih in hrbtenjaèi 20

1.4.2.6. Kanabinoidi so bistveni pri oblikovanju kortikotalamiènega sinaptiènega krogotoka, za povezave med èešariko in možgansko skorjo. 20

1.4.2.7. Kanabinoidi s svojim psihotropnim uèinkom spodbujajo nevrogenezo. 20

1. 4. 2. 8. Konopljene uèinkovine so bistvene za spodbujanje teka. 20

1.4.2.9. ECB je kljuèen pri oblikovanju sinaptiènih povzav med možgansko skorjo in gangliji 21

1.4.2.10. Kanabinoidi so odgovorni za prenos vidnih dražljajev do možganske skorje. 21

1.4.2.11. ECB sistem je bistven za živèni in periferni sistem žlez z notranjim izloèanjem, za prehranjevanje in za metabolièno ravnovesje. 21

1.4.2.12. ECB sistem obvladuje elektrièno frekvenco, ki jo oddaja èešarika. 21

1.4.3. Zdravstvene raziskave. 21

1.4. 3.1. Konoplja zdravi depresijo. 21

1.4.3.1.1.Konoplja dejavno blaži depresijo bolje od konvencionalnih zdravil, z manj tveganji za škodljive stranske uèinke. 21

1.4.3.1.2. Uporaba konoplje blaži depresijo. 21

1.4.3.1.3. Konvencionalni antidepresivi niè bolj uèinkovito ne blažijo depresije od placeba. 22

1.4.3.1.4. Konvencionalni antidepresivi poveèajo tveganja za srèni infarkt 22

1.4.3.1.5. Konoplja zaradi antipsihotiènega in antidepresivnega uèinka blaži bipolarnost 22

1.4. 3. 1.6. Konoplja spodbuja nevrogenezo ter blaži depresijo in stres. 22

1.4.3.2. Uporaba konoplje lajša revmatièni artritis. 22

1.4.3.3. Konoplja blaži multiplo sklerozo. 22

1.4.3.3.1. Konoplja lajša boleèine pri mišiènih krèih multiple skleroze. 22

1.4.3.3.2. Konoplja uravnava motnje centralnega živènega sistema. 22

1.4. 3.4.. Konoplja lajša boleèine pri kroniènem vnetju živcev. 23

1.4.3.5. Konoplja pomaga pri rakavih obolenjih. 23

1.4.3.5.1. Konoplja vzpodbuja avtofagijo rakavih celic: 23

1.4.3.5.2. Uporaba konoplje unièuje rakaste celice: 23

1. 4.3. 5. 3. Konopljene uèinkovine zavirajo rast pljuènega raka. 23

1.4. 3. 6. Konoplja zdravi možganske in jetrne poškodbe. 23

1.4.3.7. Konoplja, diabetes ter kardiovaskularne motnje. 23

1.4.3.7.1. Konoplja zdravi diabetes in kardiovaskularne motnje. 23

1. 4.3.7. 2. Konoplja zdravi diabetes. 24

1.4. 3.7.3. Konoplja zdravi kardiovaskularna obolenja. 24

1.4.3.8. Zdravilno uporabo konoplje spodbuja društvo levkemiènih in limfomnih bolnikov. 24

1.4.3.9. Konoplja zdravi tumor 24

1.4.3.9.1.. Uporaba konoplje je uèinkovito zdravilo proti tumorjem.. 24

1.4.3.9.2. Konoplja zdravi tumorna obolenja. 24

1.4.3.10. Uporaba konoplje lajša Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen. 24

1.4.3.10.1. Konoplja zdravi Alzheimerjevo bolezen. 24

1.4.3.10.2. Uporaba konoplje lajša Alzheimerjevo bolezen, Parkinsonovo bolezen in druga nevrološka in psihiatrièna obolenja. 24

1. 4. 3.10.3. Uporaba konoplje zdravi Alzheimerjevo bolezen. 25

1.4.3.10.4.. Uporaba konoplje lajša težave s spominom pri Alzheimerjevi bolezni 25

1.4.3.11. Konoplja zdravi šizofrenijo in druga duševna obolenja. 25

1.4.3.11.1. Uporaba konoplje zdravi šizofrenijo. 25

1.4.3.11.2.. Uporaba konoplje pomaga ohranjati delovanje možganov pri šizofreniji 25

1.4.3.11.3. Uporaba konoplje koristi pri šizofreniji in duševnih motnjah. 25

1.4.3.11.4. Uporaba konoplje boljša kognitivne sposobnosti pri šizofreniji 25

1.4.3.11.5. Uporaba konoplje boljša kognitivne sposobnosti pri bipolarnosti 26

1.4.3.11.6. Konoplja zamenjuje ritalin pri zdravljenju add/adhd, ker nima škodljivih stranskih uèinkov. 26

1.4.3.11.7. Uporaba konoplje uèinkovito blaži posttravmatièni sindrom.. 26

1.4.2.11.8. Brezhiben kanabinoidni sistem varuje pred epileptiènimi možganskimi deformacijami 26

1.4.3.12.. Uporaba konoplja varuje možgane pred starostnimi pojavi 26

1.4.3.13. Konoplja je zelo perspektivna za zdravljenje alkoholizma. 26

1.4. 3. 14. Konoplja zdravi èir na želodcu. 26

1. 4.3.15. Konopljene uèinkovine zdravijo epilepsijo. 26

1. 4.3. 16. Konopljene uèinkovine zdravijo astmo. 27

1.4. 3.17. Konoplja zdravi kronièno migreno. 27

1.4. 3. 18. Konoplja zdravi osteoporozo. 27

1. 4. 3. 19. Konopljene uèinkovine blažijo poškodbe po infarktu. 27

1.4.3.20. Kanabinoidi so bistveni pri procesih samozdravljenja. 27

1.4.3.21. Uporaba konoplje zdravi glaukom in celo izboljšuje noèni vid. 27

1.5. Psihoaktivnost 27

1.5.1. Splošno o psihoaktivnosti 27

1.5.1.1. Definicija psihoaktivne snovi 28

1.5.1.2. Zgodovina psihoaktivnih snovi 28

1.5.1.3. Uporaba psihoaktivnih snovi 28

1.5.1.4. Uèinki psihoaktivnih snovi 28

1.5.1.5. Primeri psihoaktivnih snovi 28

1.5.1.5.1. Psihoaktivne zaèimbe. 28

1.5.1.5. 2 Psihoaktivna hrana. 28

1.5.1.5.3. Psihoaktivni zelišèni èaji 29

1.5.1.5.4. Psihoaktivni uèinki konoplje. 29

1.5.1.5.4.1. Splošen opis obièajnih psihoaktivnih uèinkov konoplje. 29

1.5.1.5.4.2. Psihoaktivni uèinki konoplje so neloèljivi od zdravilnih uèinkov. 29

1.5.1.5.5. Psihoaktivne gobe. 29

1.5.1.5.6. Kofein in nikotin. 29

1.5.1.5.7. Psihoaktivna zdravila. 30

1.5.1.5.8. Alkohol je v Sloveniji daleè najbolj razširjena in hkrati najbolj nevarna in problematièna psihoaktivna snov 30

1.5.1.5.8.1. Raziskava o porabi alkohola in alkoholizmu ministrstva za zdravje. 30

1.5.1.5.8.1. 1. Poraba alkohola. 30

1.5.1.5.8.1. 2. Mladostniki in alkohol 30

1.5.1.5.8.1. 3. Odrasli in alkohol 30

1.5.1.5.8.1. 4. Zdravljenje in druge vrste obravnave alkoholizma. 30

1.5.1.5.8.1. 5. Smrtnost, zdravstveni in socialni problemi zaradi rabe alkohola. 31

1.5.1.5.8.1. 6. Ekonomski stroški alkoholizma. 31

1.5.1.5.8.1. 7. Omejevanje porabe alkohola in prepreèevanje škodljivih posledic rabe alkohola. 32

1.6. Mednarodno pravo. 33

1.6.1. Splošna deklaracija èlovekovih pravic. 33

1.6.2. Enotna konvencija o drogah (1961) 33

1.6.3. Konvencija o psihotropnih snoveh (1971) 34

1.6.4. Konvencija zoper nezakonit promet drog in psihotropnih snovi (1988) 34

1.6.5. Deklaracija o smernicah za zmanjšanje povpraševanja po drogah (1998) 34

1.6.6. Resolucija o nadzoru pridelave konoplje in trgovine z njo 2005. 34

1.7. Pravo in politika EU.. 35

1.7.1. Frankfurtska resolucija 1990. 35

1.7.1.1. Ugotovitve. 35

1.7.1.2. Sklepi 35

1.7.1.3. Nujnosti 35

1.7.1.4. Poziv. 36

1.7.2. Deklaracija evropskih mest o politiki drog (1998) 36

1.7.3. Strategija EU za boj z drogami 2000 – 2004. 36

1.7.4. Akcijski naèrt EU za boj proti drogam (Uradni list Evropske unije, 8.7.2005) 36

1.7.5. Strategija EU na podroèju drog 2005 - 2012 (Svet Evropske unije, 22. november 2004) 37

1.7.6. Strategija EU na podroèju drog 2009 - 2012 (Svet Evropske unije, 2008) 38

1.8. Ustava Republike Slovenije. 38

1.9. Dosedanje urejanje posameznih vprašanje v zvezi s konopljo v Republiki Sloveniji 39

1.9.1. Aktualna zakonodaja. 39

1.9.1.1. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) 39

1.9.1.2. Zakon o prepreèevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD) 39

1.9.1.3. Kazenski zakonik (KZ) 39

1.9.1.4. Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin. 39

1.9.1.5. Pravilnik o obliki in naèinu vodenja evidenc in poroèil o prepovedanih drogah. 39

1.9.1.6. Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. 40

1.9.1.7. Zakon o zdravilih. 40

1.9.1.7.1. Definicija zdravila. 40

1.9.1.7.2. Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora. 40

1.9.1.7.3. Vloga za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.. 40

1. 9. 1.7. 4. Dobro uveljavljena uporaba. 41

1. 9. 1.7. 5. Registracija tradicionalnega zdravila. 41

1. 9. 1.7. 6. Pogojno dovoljenje za promet z zdravilom.. 41

1.9.1.8. Dva pravilnika o prometu s prepovedanimi drogami 41

1.9.1.8.1. Pravilnik o postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami 41

1.9.1.8.2. Pravilnik o tehniènih in sanitarnih pogojih ter naèinu zavarovanja prostorov za hrambo in izdajanje prepovedanih drog iz sk. I in II 42

1.9.1.9. Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) 42

1.9.1. 10. Odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin. 42

1.9.1.11. Zakon o zdravstvenem varstvu. 42

1.9.1.12. Zakon o zdravilstvu. 42

1.9.1.13. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov. 43

1.9.1.14. Resolucija o nacionalnem programu na podroèju drog 2004 – 2009. 43

1. 9. 2. Ocena stanja. 44

1. 9. 2. 1. Mednarodne konvencije naroèajo spoštovanje èlovekovih pravic in domaèih posebnosti 44

1. 9. 2. 2. Zdravilna konoplja ne predstavlja nevarnosti za javno zdravje. 44

1. 9. 2. 3. Frankfurtska deklaracija 1990 daje za vzor amsterdamski model 44

1.9.2.4. Slovenski predpisi niso usklajeni z ustavo. 45

1.9.2.5. Terminološki vidik. 45

1.9.2.6. Doloèanje dovoljene kolièine je doloèanje dovoljene svobode. 45

1.9.2.7. Uskladitev predpisov je nujnost tudi v skladu s smernicami Resolucije o drogah 2005-2009. 46

1.9.2.8. Trenutna uvrstitev konoplje na uradnih seznamih je neznanstvena. 46

1. 9. 2. 8.2. Uvrstitev konoplje v prvo skupino prepovedanih drog ni utemeljena. 46

1. 9. 2. 8.2. 1. Splošno o neutemeljenosti uvrstitve v prvo skupino prepovedanih drog. 46

1.9.2.8. 2. 2. Zgodovina prepovedi uporabe. 46

1.9.2.8. 2. 2.1. Konoplja se je leta 1925 brez posebne utemeljitve uvrstila skupaj z opijem na seznam prepovedanih narkotikov. 46

1.9.2.8. 2. 2.2. Uvrstitev med strogo nadzorovane snovi na seznamu Združenih narodov je bila plod dejavnosti konkurenène industrije. 47

1.9.2.8. 2. 2.3. Konoplja in njeni uporabniki so velika žrtev tako imenovane »vojne proti drogam«. 47

1.9.2.8. 2. 2.4. Izkušnje Indije. 48

1.9.2.8. 2. 3. Primerjava z alkoholom.. 49

1. 9. 2.8. 2. 4. Primerjava s sintetiènimi zdravili in drogami 49

1.9.2.8.3. Konoplja izpolnjuje vse pogoje za registracijo v skupino Z na seznamu tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora. 49

1.9.2.8. 3.1. Narašèanje porabe konoplje v zdravilne in samozdravilne namene potrjuje upravièenost njene prekvalifikacije. 49

1.9.2.8. 3. 2. Konoplja ni toksikomanogena - ne povzroèa telesne odvisnosti 49

1.9.2.8. 3. 2. 1. Konoplja povzroèa v možganih drugaène reakcije, kot droge, ki povzroèajo telesno zasvojenost in odvisnost 50

1.9.2.8. 3. 2. 2. Uèinkovine konoplje nevtralizirajo delovanje kokaina na možgane, ki povzroèa telesno zasvojenost in odvisnost 50

1.9.2.8. 3. 2. 3. Uporaba konoplje ne povzroèa smrtnih žrtev, da ne povzroèa telesne zasvojenosti ter da ne ogroža prometne varnosti 50

1.9.2. 8. 3. 3. Konoplja ni nevarna, saj ni smrtnih žrtev, neposredno povezanih z njo, 50

1.9.2.8. 3.3.1. Statistike smrtnosti 50

1.9.2.8. 3.3.1.1. Statistika za leto 2001, 'Smrti, kjer je bila med vzroki za smrt navedena tudi konoplja'. 50

1.9.2.8. 3. 3.1. 2. V primerih, ko so našli pri umrlih sledove konoplje, so vsi umrli zaradi nekega drugega vzroka smrti. 50

1.9.2.8. 3. 3.2. Primerjalna statistika. 50

1.9.2. 8. 3. 4. Raziskave. 51

1.9.2. 8. 3. 4. 1. Konoplja ni toksièna in ni kancerogena. 51

1. 9. 2. 8. 3. 4. 2. Konoplja zavira smrtnost, oziroma pomanjkanje kanabinoidov viša statistiko smrtnosti 51

1. 9. 2. 8. 3. 4. 3. Konoplja uporabnika ne zasvoji in ne predstavlja življenjske nevarnosti 51

1.9.2.8.3.4.4. Redna uporaba konoplje nima negativnega uèinka na sposobnost kratkotrajnega spomina, ki je bistven za uèenje in razumevanje novih dražljajev. 51

1. 9. 2. 8. 4. Konoplja je medicinsko uporabna in se uporablja na podlagi številnih izkušenj in podatkov raziskav. 51

1. 9. 2. 8. 5. Konoplja je zdravilno zelišèe, ki se vsesplošno uporablja za samozdravljenje po svetu že vsaj 30 let, oziroma vsaj 15 let v EU.. 52

1. 9. 2. 8. 5. 1. Splošno o samozdravljenju in konoplji 52

1.9.2.8. 5.2. . Izvleèki iz Analize samozdravljenja pri Slovencih. 52

1.9.2.8. 5.2. 1. Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji 52

1. 9. 2. 8. 5. 2. 2. Spodbujanje samozdravljenja. 53

1. 9. 2. 8. 5. 2. 3. Bolnik je sam odgovoren za svoje zdravljenje. 53

1. 9. 2. 8. 5. 2. 4. Primerna domaèa lekarna. 53

1. 9. 2. 8. 5. 2. 5. 72% odraslih Slovencev uporablja zdravilne rastline. 53

1. 9. 2. 8. 5. 2. 6. Interes slehernega zdravnika je èim boljša informiranost o najbolj pogostih metodah samozdravljenja. 53

1. 9. 2. 8. 5. 2. 7. Zdravila brez recepta. 53

1. 9. 2. 8. 5. 2. 8. Narašèanje uporabe zdravilnih rastlin. 54

1. 9. 2. 8. 5. 2. 9. Najpogosteje uporabljana zdravilna zelišèa v Sloveniji 54

1. 9. 2. 8. 5. 2. 10. Veèina Slovencev se odloèa med uradno medicino in zdravilstvom glede na vrsto težav 54

1. 9. 2. 8. 5. 2. 11. V Sloveniji veèina prebivalcev zaupa alternativnim metodam zdravljenja bolj kot zdravnikom 54

1. 9. 2. 8. 5. 2. 12. Tipièni uporabniki alternativnih oblik zdravljenja so ženske. 54

1. 9. 2. 8. 5. 2.13. Prehranska dopolnila. 54

1. 9. 2. 8. 5. 2.14. Rastlinska zdravila. 55

1. 9. 2. 8. 5. 2. 15. Tradicionalna in homeopatska zdravila. 55

1. 9. 2. 8. 5. 2. 16. Slovenski trg zdravil brez recepta. 55

1. 9. 2. 8. 5. 2. 17. Rastlinski pripravki, èaji, vitamini in minerali 56

1. 9. 2. 8. 5. 2. 18. Zdravila za samozdravljenje. 56

1. 9. 2. 8. 5. 2. 19. Varnost samozdravljenja. 57

1. 9. 2. 8. 5. 2. 20. Razlogi za uporabljanje alternativnih metod zdravljenja. 57

1. 9. 2. 8. 5. 2. 21. Vloga zdravnika pri samozdravljenju. 57

1. 9. 2. 8. 5. 2. 22. Anketa o samozdravljenju v Sloveniji iz leta 2008. 58

1. 9. 2. 8. 6. Konoplja je prometno varna. 58

1. 9. 2. 8. 6. 1. Svetovna zdravstvena organizacija: Konoplja je prometno varna. 58

1. 9. 2. 8. 6. 2. Uporabniki konoplje so zelo varni vozniki 58

1. 9. 2. 8. 6. 3. Vpliv konoplje na vožnjo je majhen. 58

1. 9. 2. 8. 6. 4. Vpliv konoplje na vožnjo je zanemarljiv. 59

1. 9. 2. 8. 6. 5. Uporabniki konoplje so bolj previdni vozniki 59

1. 9. 2. 8. 6. 6. Poroèilo združenja za reformo zakonov o konoplji v ZDA, o 50 študijah, povezanih s konopljo v prometu, ugotavlja nesmiselnost prepovedi vožnje za uporabnike konoplje. 59

1.9.2.8.6.6.1. Odgovorni uporabniki konoplje ne vozijo v stanju zmanjšanje sposobnosti vožnje. 59

1.9.2.8.6.6.2. Psihoaktivna snov z najmoènejšim in daleè najslabšim vplivom na vožnjo je alkohol 59

1.9.2.8.6.6.3. Slike prisotnosti THC v organizmu udeleženca v prometu niso smiselne. 59

1.9.2.8.6.6.4. Viri poroèila združenja za reformo zakonov o konoplji v ZDA.. 60

1. 9. 2. 8. 7. Primerjava porabe konoplje s porabo alkohola, tobaka in z zlorabo zdravil v Sloveniji 62

1.9.2.8. 8.Kršenje državljanskih pravic. 63

1.9.2.8.8. 1. Konvencija o drogah iz leta 1961 se ne nanaša na hortikulturne nasade, niti na industrijsko konopljo 63

1.9.2.8.8. 2. Kriminaliziranje malih nasadov za lastne potrebe je onemogoèanje samozdravljenja, kar je z ustavo prepovedano. 63

1.9.2.8.8.3. Oteževanje pogojev pridelovalcev navadne konoplje ni v skladu z mednarodnimi konvencijami 63

1.9.2.8.8.4. Konvencija zahteva nadzor nad prodajo konoplje, uporabe konoplje v (samo) zdravilne namene pa ne prepoveduje. 63

1.9.2.8.8.5. Konvencija iz leta 1961 dovoljuje uporabo konoplje v zdravstvene namene. 63

1.9.3. Razlogi, ki dodatno utemeljujejo pripravo predloga zakona. 64

1.9.3.1. Novi nasprotniki konoplje: farmacevtska industrija in genetski manipuliratorji 64

2. CILJI, NAÈELA IN POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA.. 65

2.1. Cilji predlaganega zakona. 65

2.1.1. usklajevanje slovenske zakonodaje z mednarodnimi dokumenti in ustavo. 65

2.1.2 Smiseln boj proti nezakoniti trgovini z drogami 65

2.1.3. Smiseln pristop do ekologije in družbene resniènosti 65

2.1.4. Smiselno reševanje akutnega problema z alkoholizmom.. 65

2.1.5. Varovanje mladostnikov, zatrtje èrnega trga, rehabilitacija odraslih uporabnikov v samozdravilne namene 65

2.2. Naèela. 66

2.3. Poglavitne rešitve predloga. 66

2. 3. 1. Ustanovitev Javne agencije za konopljo. 66

2.3.2. Radikalno zmanjšanje nezakonitega èrnega trga. 66

2.3.3. Skladnost s èlovekovimi in ustavnimi pravicami glede uporabe lastnih hortikulturnih rastlin v terapevtske namene. 66

2.3.4. Omogoèanje evidence uporabe konoplje zdravnikom.. 66

2.3.5. Mladini in obèutljivim osebam bolj razumljivo pojasnjeni razlogi za prepoved uporabe. 66

2.3.6. Olajšanje uporabe konoplje v zdravilne namene s strani zdravnikov in zdravilcev. 67

2.3.7. Olajšanje domaèi farmacevtski industriji, da na mednarodnem trgu nastopi kot neposredni proizvajalec mediciske konoplje, kot je na primer danes že Nizozemska. 67

2.3.8. Olajšanje prometa domaèi pridelavi navadne konoplje. 67

2. 4. Ekonomski instrumenti 68

2.4.1. Prihranki 68

2.4.2. Prilivi iz pristojbin za testiranja. 68

2.4.3. Davki v proraèun in zatrtje èrnega trga. 68

2.5. Celovit sistem programiranja. 68

2.6. Integracija zakona v sektorsko zakonodajo ter nacionalne, sektorske, regionalne in lokalne programe in naèrte 68

2.7. Ukrepi za prilagajanje. 68

2.8. Spremljanje in poroèanje. 68

2.9. Prekrški in nadzor 69

2.10. Ozavešèanje javnosti 69

2.11. Vprašanja. 69

2.11.1. Vprašanja ki se bodo reševala s predlaganim zakonom.. 69

2.11.2. Vprašanja, ki jih bodo urejali izvršilni predpisi 69

2.11.3. Vprašanja, ki se bodo reševala na drug naèin in kako. 69

2.11.4. Vprašanja, na katera ni mogoèe poseèi s predpisi 69

2.11.5. Viri 70

2.11.5.1. Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije. 70

2.11.5.2. Wootonovo poroèilo. 70

2.11.5.3. Poroèilo Baanovega komiteja. 70

2.11.5.4. Ameriška državna komisija za konopljo in zlorabo drog. 70

2.11.5.5. Kanadska Le Dainova komisija. 70

2.11.5.6. Poroèilo Beckleyeve komisije za konopljo. 70

2.11.5.7. Poroèilo kanadskega senata o konoplji 71

2.11.5.8. Legalizacija terapevtske konoplje ne poveèuje uporabe konoplje pri mladini 71

2.11.5.9. Že prvo poroèilo o konoplji je ugotovilo njeno neškodljivost 71

2.12. Normativna usklajenost predloga zakona. 71

2.12.1. - z veljavno zakonodajo. 71

2.12.2. - z veljavnimi naèeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami RS. 71

2.12.3. Predpisi, ki jih je treba spremeniti in paketno obravnavati 72

2.12.3.1. Izbris konoplje v Uredbi o razvrstitvi iz seznama prepovedanih drog. 72

2.12.3.2. Uvrstitev konoplje v skupino 'Z' na seznamu Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin. 72

2.12.3.3. Registracija konoplje kot tradicionalnega zdravila rastlinskega izvora, 72

2.13. O sodelovanju javnosti 72

3. OCENA FINANÈNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAÈUN IN DRUGA JAVNA FINANÈNA SREDSTVA.. 72

3.1. Ocena finanènih posledic sprostitve pogojev za gojenje konoplje v industrijske namene za državni proraèun 72

3.2. Ocena finanènih posledic sprostitve pogojev za gojenje konoplje za namene zdravljenja za državni proraèun 72

3.3. Ocena finanènih posledic za druga javna finanèna sredstva. 73

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA ZAGOTOVLJENA, ÈE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAÈUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAÈUN ŽE SPREJET. 73

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE. 73

5.1. Prikaz pravne ureditve podroèja konoplje v nekaterih evropskih državah. 73

5.1.1. Kratka predstavitev zakonov in okolišèin na Nizozemskem, v Švici, v Španiji 73

5.1.1.1. Nizozemska (povzeto po Konoplja.org) 73

5.1.1.1.1. Dekriminalizacija mehkih drog. 73

5.1.1.1.2. Konoplja je uvršèena med mehke droge z majhno škodljivostjo. 74

5.1.1.1.3. Uživanje konoplje se ne preganja. 74

5.1.1.1.4. Posedovanje za osebno uporabo se ne preiskuje in ne preganja. 74

5.1.1.1.7. Gojenje za osebno uporabo je tolerirano. 74

5.1.1.1.8. Specializirane prodajalne za uporabnike konoplje – Coffee shopi 74

5.1.1.1.9. Uporaba v zdravstvene namene je dovoljena. 75

5.1.1.2. Švica. 75

5.1.1.2.1. Zaradi zatiranja èrnega trga se tolerira gojenje za lastno uporabo. 75

5.1.1.2.1. Posest manjše kolièine za osebno uporabo se tolerira. 75

5.1.1.3. Španija. 75

5.1.1.3.1. Uporaba in posest drog za lastno uporabo ni kazniva. 75

5.1.1.3.2. Gojenje majhnih kolièin za lastno uporabo na lastnem domu je dovoljeno. 75

5.2. Naèrti sprejemanja zakonov o konoplji v nekaterih drugih državah EU.. 76

5.2.1. Španija – urejajo se možnosti za društva gojelcev in uporabnikov konoplje. 76

5.2.2. Portugalska – dovoljene specializirane prodajalne konoplje in gojenje za osebno rabo. 76

5.2.3. Èeška – pripravlja zakon o samozdravljenju s konopljo. 76

5.3.3. Prikaz prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije. 76

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA.. 77

6.1. Presoja posledic na zdravstvo. 77

6.1.1. Uèinkovito in varno zdravilo. 77

6.1.2. Varovanje zdravja. 77

6.1.3. Evidenca. 77

6.1.4. Zdravo okolje. 77

6.2. Presoja posledic na kmetijstvo: 77

6.2.1. Presoja posledic na kmetijske površine. 77

6.2.2. Presoja posledic na pridelovanje industrijske konoplje. 77

6.2.3. Presoja posledic na stroške testiranj 77

6.2.4.. Presoja posledic na prehrambeno industrijo. 78

6.2.5.. Presoja posledic na krmilno industrijo. 78

6.3. Presoja posledic na delo policije. 78

6.3.1. Razbremenjenost 78

6.3.2. Presoja posledic na èrni trg s prepovedanimi drogami 78

6.3.3. Izboljšanje stikov in sodelovanje prebivalstva s policijo. 78

6.3.4. Izboljšanje prometne varnosti 78

6.4. Presoja vplivov na okolje. 78

6.4.1 Zmanjšano onesnaževanje okolja. 78

6.4.2.. Presoja posledic na naše rastlinsko dedišèino. 78

6.4.3.. Presoja posledic na ozraèje. 79

6.4.4. Presoja posledic na komunalo. 79

6.4.5. Presoja posledic na porabo zdravju škodljivih zašèitnih sredstev. 79

6.5. Presoja posledic na industrijo. 79

6.5.1. Presoja posledic na izvozne možnosti Slovenije. 79

6.5.2. Presoja posledic na gradbeništvo. 79

6.5.3. Presoja posledic na trg z vlakni in vrvmi 79

6.5.4. Presoja posledic na proizvodnjo papirja. 79

6.6. Presoja posledic na pravosodni sistem.. 80

6.7. Presoja druženih posledic. 80

6.7.1.Presoja posledic na današnje porabnike zdravilne konoplje. 80

6.7.2. Presoja posledic na kvaliteto življenja in družbeno dobrobit 80

II. BESEDILO ÈLENOV.. 80

I. SPLOŠNE DOLOÈBE. 80

1. èlen (podroèje urejanja in pristojnosti) 80

2. èlen (pristojnost) 81

3. èlen (komisije in izvedenci) 82

4. èlen (izvedenci v organih Evropske unije) 82

5. èlen (definicija konoplje) 82

6. èlen (definicije drugih izrazov) 82

7. èlen (razmerje med zdravilno in navadno konopljo) 83

8. èlen (enakovrednost zahtev za pridelavo) 83

9. èlen (razvršèanje konoplje) 83

10. èlen (Konoplja, namenjena prodaji) 84

11. èlen (Prodaja konoplje) 84

12. èlen (konoplja v prometu) 84

13. èlen (odgovornost) 84

II. GOJENJE IN PRIDELAVA.. 84

14. èlen (gojenje za osebne potrebe) 84

15. èlen (dovoljenje za pridelavo) 84

III PROMET. 85

16. èlen (Promet z navadno konopljo) 85

17. èlen (Dovolilnica za promet z zdravilno konopljo) 85

18. èlen (Obveznosti pridelovalca zdravilne konoplje) 85

19. èlen (Obveznosti prodajalca zdravilne konoplje ) 85

20. èlen (Posebne obveznosti prodajalca zdravilne konoplje na drobno) 86

21. èlen (Pogoji za lokale ali trgovine z zdravilno konopljo) 86

22. èlen (Oglaševanje) 86

23. èlen (Pakiranje zdravilne konoplje, namenjene prodaji) 86

24. èlen ( oznaèevanje zdravilne konoplje, namenjene prodaji) 86

25. èlen ( kontrola kakovosti) 86

26. èlen (pristojbine) 86

27. èlen (oblikovanje cen) 87

IV. UPORABA.. 87

28. èlen (terpevtska uporaba zdravilne konoplje) 87

29. èlen (inhalator) 87

V. NADZORSTVO.. 87

30. èlen (pristojnosti pri nadzoru) 87

31. èlen (farmacevstki nadzor) 87

32. èlen (tržni nadzor) 87

33. èlen (carinski nadzor) 87

VI. JAVNA AGENCIJA ZA KONOPLJO.. 87

34. èlen (ustanovitev Javne agencije) 87

35. èlen (Naloge, ki jih opravlja Javna agencija) 88

VII. KAZENSKE DOLOÈBE. 88

36. èlen (Prekrški in kazniva dejanja) 88

37. èlen (Izrecne prepovedi) 89

VIII. PREHODNE IN KONÈNE DOLOÈBE. 89

38. èlen (rok ustanovitve Javne agencije) 89

39. èlen(izdaja podzakonskih predpisov) 89

40. èlen (postopki po uveljavitvi tega zakona) 89

41. èlen (razveljavitev) 89

42. èlen (uveljavitev zakona) 89

III. OBRAZLOŽITVE ÈLENOV.. 89

I. SPLOŠNE DOLOÈBE. 89

II. GOJENJE IN PRIDELAVA.. 91

III PROMET. 91

IV. UPORABA.. 92

V. NADZORSTVO.. 92

VI. JAVNA AGENCIJA ZA KONOPLJO.. 92

VII. KAZENSKE DOLOÈBE. 92

VIII. PREHODNE IN KONÈNE DOLOÈBE. 92

I. UVOD

1.OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

1.1. Kratek opis rastline

Konoplja (Cannabis) je enoletna in enospolna rastlina z moènimi stebelnimi vlakni in pahljaèasto razporejenimi, nazobèanimi sulièastimi listi. Je izjemno prilagodljiva (po potrebi lahko celo spremeni spol) in raste po vseh celinah ter v vseh mogoèih razmerah, razen v veènem ledu. Ima drobna semena, ki so izredno bogata s proteini, saj so z njimi bolj nasièena, kot zrna soje. Nekateri konopljo delijo na tri podvrste, namreè Cannabis sativa, indica in ruderalis, kar pa je v bistvu bolj pomagalo za razvršèanje po velikosti in gostoti listov, naèinu rasti oziroma po razmerju med eteriènimi olji. Konopljo se lahko deli tudi na tako imenovano navadno konopljo, namenjeno industriji ter zdravilno, namenjeno terapiji. Razlika med njima pa je zgolj v kolièini konopljenih eteriènih olj. Ker je konoplja tako prilagodljiva, pa v resnici ostaja zelo veliko število podvrst, ki se pa med sabo bistveno ne razlikujejo.

Konoplja vsebuje vsaj 48 naravnih antibiotikov ter kanabinoide, predvsem kanabidiol (CBD) in delta 9 tetra hidro kanabinol (THC), katerih ne proizvaja nobena druga rastlina, sicer pa spadata med temeljne sestavine endokanabinonidnega (ECB) sistema žlez z notranjim izloèanjem tako pri vretenèarjih, kot pri nevretenèarjih. Ostali kanabinoidi v konoplji so še tetrahidrokanabivarin (THCV, THV), ki zavira delovanje THC, nadalje kanabihromen (CBC), ki ima pomirjujoè uèinek ter podpira delovanje THC, nadalje kanabigerol (CBG) z rahlo pomirjujoèim uèinkom, ter kanabinol (CBN), ki ima antiepileptièen uèinek ter manjša pritisk v oèesu. Delovanje ECB sistema je izredno zapleteno in še vedno ni povsem razloženo, èeprav se nove in nove ugotovitve nizajo vse pogosteje, saj postaja jasno, da gre za bistven dejavnik oziroma sestavni del pojava življenja in zavesti nasploh. V ženski razlièici lahko v plodovnih ovojnicah CBD in THC dosegata kolièine in medsebojna razmerja, katerih uèinek je psihoaktiven ter hkrati izjemno zdravilen. Z zrelenjem se THC spreminja v CBD, tako da so medsebojna razmerja kanabinoidov v konoplji odvisna tudi od èasa žetve. Tako imenovana navadna konoplja nima psihoaktivnega uèinka, je pa še vedno ena najbolj uporabnih rastlin v papirni, tekstilni, gradbeni, kozmetièni in prehrambeni industriji, še neizkorišèeni pa so njeni veliki potenciali v industriji umetnih mas ter v energetiki.

1.2. Zgodovina uporabe

Konoplja je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin, saj so jo uporabljali že v kameni dobi. Bila je ena izmed prvih rastlin, iz katerih so bile narejene obleke. Zaradi moènih vlaken in hitre rasti so jo uporabljali za vse vrste blaga in še posebej vrvi. Ker je zaradi moènih vrvi bila donedavna nezamenljiva pri ladjedelništvu, je bila vedno zelo cenjena rastlina, tako da je na primer Marija Terezija pri nas uveljavila zakone, ki so zahtevali od vsakega kmeta, da doloèen del svoje zemlje poseje s konopljo. Podoben zakon je še v 30 letih 20 stoletja veljal tudi v Združenih državah Amerike.

Zaradi zdravilnih in psihoaktivnih uèinkov so jo uporabljali sveèeniki in zdravilci po vsej Aziji od Atlantika do Pacifika, mnogo izroèil se je sicer izgubilo, a v indijskih vedah je vseprisotna, najdemo jo tudi v starih kitajskih medicinskih zapisih. Arheologi pa so v okoli 3000 let starih grobovih odkrili tudi njeno uporabo pri Skitih, družini pol-nomadskih ljudstev, ki so v starem veku obvladovala prostor med Evropo in Indijo. O skitski uporabi konoplje v psihaktivne namene je pisal tudi Herodot. Najdbe skitske bojne in jahalne opreme recimo tudi na Štajerskem niso neobièajne.

Za èarobno in zdravilno rastlino je konoplja veljala tudi pri Slovencih, saj jo ljudska izroèila omenjajo kot rastlino, ki nosi Kristusovo znamenje monštrance. Jezus bi se naj namreè nekoè, kot pravi slovensko izroèilo, pred zasledovalci skril v nasad konoplje in je zatorej pri nas veljala kot uèinkovito sredstvo za zašèito pred hudièem. Konoplja se je zaradi tega uporabljala tudi v vsakoletnih èarnih obrednih prehodih živine skozi hlevska vrata. Slovenska imena vkljuèujejo tudi ime belica, kar spominja tudi na stari imeni za èrni zobnik in za kristavec, namreè blen in bulnik, obe rastlini sta moèno psihoaktivni in celo halucinogeni, kar bi lahko nakazovalo na povezavo s starim sonènim bogom Belinom, ki je bil èašèen tu že pred rimskimi èasi.

1.3. Tako imenovana navadna, industrijska konoplja

1.3.1 Splošno o navadni konoplji

V zadnjem èasu so se predvsem po ZDA in Evropi zaèeli prebujati tudi kmetje, ki bi radi gojili konopljo v industrijske namene, pa jim nekatere države zaradi konvencije ZN iz leta 1961 tega še donedavna niso dopustile, oziroma so jim z ostrimi pogoji to zelo oteževale, druge države pa jim tega še danes ne omogoèajo. V Sloveniji recimo, predvsem v Prekmurju, obstajajo kmetje, ki so tradicionalno gojili konopljo že dolge generacije pred njeno prepovedjo, pa jim država še vedno zaradi trenutnega statusa konoplje otežuje njihov položaj. Poziv svetovnih vplivnih mož letošnjega junija jasno nakazuje smer smiselnega pristopa do vprašanj, povezanih z uporabo konoplje v prihodnosti. A njenih nasprotnikov vseeno ni manj. Konoplja predstavlja namreè hudega sovražnika petrokemièni, papirni in bombažni industriji, saj je proizvodnja umetnih mas, goriva za motorje na notranje izgorevanje, izdelava papirja in tkanin iz konoplje neprimerno cenejša, bolj ekološka in bolj uèinkovita, kot proizvodnja njihove industrije.

1.3.2. Vsestranska uporaba konoplje

Avtor slike: Dejan Rengeo, vodja spodbujevalnega razvojnega centra v SKZ Murska Sobota

1.3.3. Kolobar

Za varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci je pomemben kolobar in zdravo seme. Konoplja uspeva za vsemi poljšèinami, sama pa je odlièen prejšnji posevek drugim poljšèinam; pri nas so pogosto za njo sejali lan. Pred njo so zaželene okopavine, zrnate stroènice, veèletne krmne metuljnice pa tudi žita. Pridelovanje konoplje v kolobarju je najboljši naèin varstva pred pleveli, boleznimi in škodljivci; slabo namreè prenaša ostanke škropiv v tleh.

Konoplja po vzniku, zlasti pa pri gosti setvi, s hitro pokrovnostjo ne dopušèa plevelom prostora in svetlobe, zato je po žetvi njiva èista in z dobro strukturo. (Povzeto po: o dr. Darja Kocjan Aèko dipl. inž. agr.: Konoplja – vèeraj, danes, jutri; Biotehniška fakulteta Ljubljana, oddelek za agronomijo)

1.3.4. Seme za lušèenje v jederca in stiskanje olja

Konopljeno seme vsebuje približno 20 % škroba, do 20 % beljakovin in do 35 % mašèob. Vèasih so s konopljinim semenom krmili perutnino. Izsledki novejših raziskav potrjujejo, da so kokoši krmljene z dodatki konopljinih semen, odpornejše proti boleznim in znesejo veè, kakovostnih jajc. Tudi za prehrano sobnih ptic, zlasti papig in kanarèkov, je primerno konopljeno seme v mešanicah. Iz olušèenih svežih in suhih, namoèenih in skuhanih zrn pripravimo juhe, omake, prikuhe, ki so za zdaj kulinariène posebnosti. Za grizljanje so zanimiva pražena jedrca. Veèinoma pa semena zdrobijo ali zmeljejo v moko. Razkosmièena semena dodajajo žitnim in sadnim müslijem. V novodobni kulinariki mešajo konopljino moko s pšenièno za piškote, iz semen stisnjeno olje uporabljajo za solatne prelive, beljakovine izloèene iz pogaè, za sire in sladolede, eterièna olja iz posušenih vršièkov so lahko za aromo pivu ali drugim nealkoholnim pijaèam. Tudi konopljini kalèki postajajo zanimivi za solate, juhe in prikuhe. Hladno stisnjeno konopljino olje vsebuje nenasièene mašèobne kisline (linolno, linolenovo) in vitamin E, ki prepreèujejo bolezni srca in ožilja, npr. nabiranje mašèob na žilnih stenah (aterosklerozo) in znižujejo vsebnost holesterola v krvi. Semen pred stiskanjem olja ne pražijo. Barva konopljinega olja je zeleno- do rjavorumena, svetla ali temna odvisno od sorte in zrelosti semen. Olje cenijo tudi v industriji konzerviranja rib. Iz jedilnega olja s hidrogeniranjem (trjenjem) izdelujejo margarino. V preteklosti so uporabljali konopljino olje za svetenje s petrolejkami. Konopljino olje je lahko podlaga za izdelavo firneža, lakov, barv, mila in pralnih praškov. Biološko visokovredne in zato za prehrano ljudi in živali priporoèljive so pogaèe, beljakovinski ostanek po stiskanju olja iz semen. (Povzeto po: dr. Darja Kocjan Aèko dipl. inž. agr.: Konoplja – vèeraj, danes, jutri; Biotehniška fakulteta Ljubljana, oddelek za agronomijo)

1.3.5. Stebla za vlakna, prejo, platno in najrazliènejše izdelke široke porabe

Konopljino vlakno je trdno, trpežno in prožno; sestavljajo ga celuloza, hemiceluloza in lignin. Moške rastline dajo mehka in moèna vlakna, ki so po kakovosti podobna lanenim; vlakna ženskih rastlin so groba, trša in manj prožna. Steblo moških rastlin vsebuje približno 18 % kakovostnih vlaken, ženskih pa le 12 %. Dolžina, kolièina in kakovost vlaken so odvisne tudi od sorte, lastnosti stebla, od pridelovalnega obmoèja, gostote setve in rastnih razmer. Tehnièna dolžina vlaken je 20 do 200 cm. Najveè vlaken najboljše kakovosti je v srednjem delu stebla. Pektin, s katerim so vlakna sprijeta v 2,5 do 5 cm dolge snopièe, je treba razmehèati (macerirati) z moèenjem v vodi (biološki naèin) ali v razredèenem natrijevem oz. kalijevem hidroksidu in veèkratnim spiranjem stebel z vodo (kemijski naèin. Konopljina vlakna so veècelièna, zato jih razkosmièijo (kotonizirajo ali linizirajo). Ko razpadejo postanejo podobna lanenim ali semenskim enoceliènim vlaknom bombaževca. Uporabijo jih za izdelavo blaga podobnega bombažnemu, navadno pa jih mešajo z bombažnimi vlakni ali umetno svilo. S kotoniziranimi vlakni polnijo vzglavnike.

Moèno konopljino predivo je surovina za sukanec, vrvice, vrvi, ladijske vrvi in ribiške mreže. V preteklosti so pri nas iz konopljenih stebel in vlaken izdelovali krtaèe, metle in pletli torbe. Iz preje so stkane vreèe, blago za spodnje perilo, srajce, hlaèe, obleke, zlasti delovne, posteljnino, dekorativno blago, preproge, platno za prtièe in prte, šotorsko platno in jadrovino. Konoplja je nepogrešljiva za izdelavo jahalne in vojaške opreme. Trdnost vlaken je pomembna lastnost pri izdelavi umetne svile, tesnil, gasilskih cevi, talnih in zavornih oblog ter jermenov pri motorjih. Oleseneli odpadki od obdelave stebel (pezdir) in netekstilna preja so polnilo za avtomobilske sedeže in plastenje ležišè iz razliènih naravnih materialov, tesnila za stroje in gospodinjske aparate, krpe za èišèenje strojev in orožja. Odpadki so uporabni za toplotnoizolacijske materiale; v gradbeništvu jih v mešanici z apnom uporabljajo za fasade in izdelavo plošè za montažne hiše; v pohištveni industriji odpadke s posebnimi lepili zlepijo v iverne plošèe; papirna industrija uporablja papir za cigarete, bankovce in lepenko. Konopljene krpe so surovina za kakovosten papir. Suha stebla so poleg žitne slame, kitajske trstike in hitrorastoèih drevesnih vrst obnovljiva surovina s hitrim prirastom biomase. Z destilacijo stebel pridobljen alkohol je biogorivo za pogon strojev in ogrevanje prostorov. Za pogosko gorivo lahko uporabimo tudi olje, tako kot npr. ogršèièno. Prebivalci revnih obmoèij Azije in Afrike suha stebla pokurijo. Pri pridelovanju konoplje za predivo so semena stranski pridelek. (Povzeto po: dr. Darja Kocjan Aèko dipl. inž. agr.: Konoplja – vèeraj, danes, jutri; Biotehniška fakulteta Ljubljana, oddelek za agronomijo)

1.4. Zdravilnost

1.4.1 Splošno o zdravilnosti konoplje

V državah, kjer je bila uporaba konoplje v rekreativne psihoaktivne ali verske namene že prej zelo razširjena, so njeno uporabo že od prepovedi dalje bolj ali manj tolerirali, v Indiji na primer še danes država sama goji konopljo in iz nje prideluje hašiš posebej za razred jogijskih sveèenikov, ki hašiš že tisoèletja vsakodnevno uporabljajo za svoje verske obrede. V zadnjih desetletjih pa se je število uporabnikov konoplje kljub njeni prepovedi obèutno poveèalo praktièno po vsem svetu in danes jo je po veèini sveta veèina ljudi uživala vsaj enkrat.

Èeprav je še do 60 let 20. stoletja praktièno edino nepristransko poroèilo o konoplji bilo tisto, opravljeno že daljnega leta 1893 s strani angleške komisije za konopljene droge, ki je ugotovila, da je zmerno uživanje konoplje neškodljivo ( poroèilo La Guardia iz leta 1944 je prišlo do podobne ugotovitve, a je njegovo objavo uspel prepreèiti ameriški agent za narkotike Aslinger), so se šele konec 20. stoletja med množico naroèenih, podkupljenih in manipuliranih raziskav z izrazito nenaklonjenim pristopom zaèele pojavljati in sèasoma množiti tudi nepristranske raziskave, ki so ugotavljale njene izjemno zdravilne lastnosti. V teh letih sta postali nedvomno jasni tudi predvsem dve dejstvi glede uporabe konoplje, in sicer:

1-uporaba konoplje ne povzroèa telesne zasvojenosti in

2- uporaba konoplje ne pozna zdravju škodljivega pre-doziranja (kar seveda ne more veljati, v kolikor se uživanje konoplje kombinira z uživanjem veèjih kolièin snovi, ki so zdravju nevarne ali celo smrtno nevarne).

Poleg tega je danes zanesljivo ugotovljeno, da konoplja zdravi ravno konvencionalno neozdravljive, degenerativne bolezni, kot so to rak, tumor, tromboza, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ipd, se pravi bolezni, povezane z degeneracijo in staranjem celic, zdravi pa tudi depresijo in migreno, lajša boleèine ob porodih, pri levkemiji itd. Ugotovljeno je bilo, da je vzrok v regenerativnih lastnostih konopljenih uèinkovin. Uèinkovine konoplje so edine na svetu, za katere so znanstveniki ugotovili, da regenerirajo nevrone, se pravi možganske celice. Za kanabinoide, kot je THC, se je ugotovilo, da je vzrok njihovega delovanja podobnost njihove kemiène sestave z našimi lastnimi hormoni, ki se nahajajo predvsem v možganih. Iz teh razlogov so ponekod po svetu konopljo že legalizirali kot zdravilno zelišèe (Kalifornija, Nemèija, Švica itd).

1.4.2. O endokanabinodnem (ECB) sistemu v èloveškem telesu

1.4.2.1. Splošno o ECB sistemu

ECB sistem sestoji iz kanabinoidnih receptorjev, iz endokanabinoidov, ter vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri sintezi in razgradnji endokanabinoidov. Vzpostavil se je kot pomemben signalni mehanizem živènega sistema, ki obvladuje številne fiziološke procese , vkljuèno s sinaptiènim prenosom, uèenjem, spominom, nagrajevanjem, prehranjevanjem, razvojem in varovanjem živcev. Motnje v ECB sistemu se odražajo kot razliène živène bolezni (Krisztina Monory, Beat Lutz, Mainz, Nemèija).

ECB sistem ima nekoliko drugaèno nalogo pri vretenèarjih ter pri nevretenèarjih. A raziskave dvoživk in ptièev so pokazale, da ECB signalizacija deluje kot nekakšno behavioristièno stikalo, ki dopušèa preusmerjanje od manj smiselnih proti bolj nujnim vedenjskim vzorcem v primeru nujnega prilagajanja ob geoklimatskih spremembah. Raziskave so tudi pokazale, da kanabinoidi vplivajo na agresivnost, bruhanje, prehranjevanje, premikanje, spolno vedenje, glasovno sporazumevanje, èutno zaznavo in reakcijo na stres (Soderstrom, Brody, New Carolina University).

http://books.google.si/books?id=XFYxwaSb-VAC&pg=PA174&lpg=PA174&dq=endocannabinoid+insect&source=bl&ots=iz9anxqDQ4&sig=X7L5Ns6gTbBJNz_w-hryyjXjGg8&hl=sl&sa=X&ei=UVLcT-uOIJSK4gTWraW2Cg&ved=0CFoQ6AEwAw#v=onepage&q&f=true

1.4.2.2. ECB sistem je bistven del razvoja živih bitij

Raziskave dr. Johna Mc Partlanda na Univerzi v Aucklandu leta 2005 o endokanabinoidnem sistemu so pokazale, da je bistveno prispeval k razvoju živih bitij, saj se je zaèel razvijati hkrati s prvimi živimi bitji, njegov razvoj pa je zelo razvejan ter prepleten z razliènim živalskimi in rastlinskimi vrstami.

http://bama.ua.edu/~lreed1/papers%20for%20fall%20lab%20meeting/phyloendocannab.pdf

1.4.2.3. Kanabinoidi so bistveni pri procesih zdravljenja.

Dr. osteopatologije John M. McPartland iz je leta2007 objavil raziskavo, v kateri je s pomoèjo obilice znanstvenih podatkov razložil nekatere povezave med konopljo in èloveškim telesom. Konoplja je namreè edini zunanji vir kanabinoidov, hormonov, ki so bistveni za pravilno delovanje našega telesa in v njem tvorijo izredno zapleten mehanizem, imenovan endokanabinoidni sistem, ki se je vpostavil že pred najmanj 600 milijoni leti. Ta sistem igra kljuèno vlogo pri embrionalnem razvoju možganov, tvorjenju možganskih celic in sinaps. Tvorjenje novih možganskih celic pri odraslih pa je kljuènega pomena pri vseh procesih zdravljenja.

Antiinflamatorne (proti vnetjem), antioksidantske (proti škodljivim uèinkom prostih radikalov) in antispazmodiène (proti krèem) lastnosti THC in kanabidiola v konoplji zmanjšujejo simptome in zavirajo napredovanje multiple skleroze. Te lastnosti koristijo tudi pacientom s Huntingtonovo boleznijo ter amiotrofièno lateralno sklerozo. Nebtraliziranje eksitotoksiènosti glutamata prepreèuje epileptiène napade in omejuje infarkt po napadu. Z blokiranjem mikroglialne aktivnosti in nalaganja amiloida, prepreèujejo uèinkovine konoplje tudi Alzheimerjevo bolezen. Prepreèujejo tudi simptome Parkinsonove bolezni z uravnovešenjem dejavnosti striatuma.

Medtem, ko zelo visoke doze èistega THC lahko pri osebah, nagnjenih k šizofreniji to pospešujejo, pa je kanabidiol obetajoè antipsihotik, ki to delovanje v naravni rastlini nevtralizira. THC in endokanabinoidi zmanjšujejo parasimpatièno delovanje in imajo antiemetièen uèinek (proti slabosti in bruhanju). Kanabinoidi imajo na ljudi antihipertenzièen uèinek ( zmanjšujejo visok krvni pritisk) in varujejo srce.

Vzdraženje kanabinoidnih receptorjev zatira izloèanje norepinefedrina in s tem blaži simpatetièno povzroèene boleèine. Kanabinoidni sistem blaži izloèanje hormonov pri psihološkem stresu, kanabinodi pa so tudi imunomodulatorji. Zavirajo namreè izloèanje citokinov, kot je interlevkin, imunski interferon in tumorno nekrozni faktor alfa. Limfociti, kot so celice B, ter naravne celice ubijalke, potrebujejo za svoje delovanje endokanabinoide. Konoplja spada med rastline, ki stimulirajo odpornost do infekcij in utrujenosti, ker imajo adaptogene lastnosti, delujejo namreè naravno osteopatièno z boljšanjem zdravja in ne z bojem proti bolezni. Kanabinoidi blažijo revmatièni artritis in varujejo pred Crohnov o boleznijo. Endokanabinoidni sistem je tudi bistven za ohranjanje kostne mase. Kanabinoidi spodbujajo apoptozo in s tem zavirajo rast tumorjev na dojkah, na prostati ter pljuènih karcinomov, kot tudi gliomov, melanomov, limfomov in drugih rakov. Kanabinoidi spodbujajo celièno preživetje in delujejo kot nevroprotektanti (šèitijo nevrone), zavirajo tudi tumorno angiogenezo. Endokanabinoidni sistem je vnaših telesih odgovoren za hormonske odzive pri boleèini in trpljenju, ima pa tudi nalogo brisanja travmatiènih spominov.

Endokanabinoidni sistem je bistveno povezan s srènim ritmom, z ritmom dihanja in s prebavnim ritmom. Bistveno vpliva na delovanje hipokampusa, odgovornega za zavestni spomin; striatalnega tkiva, odgovornega za dojemanje èasa; cerebeluma, odgovornega za obnašanje; suprakiazmatiènega jedra, odgovornega za cirkadni ritem; èešarike, ki izloèa melatonin v cirkadnem ritmu. Jaèanje endokanabinoidnega sistema pomeni krepiti sistem krvnega obtoka.

Endokanabinoidni sistem je tako vpleten v delovanje celotnega telesa, da pomanjkanjkljivo delovanje kanabinoidov lahko povzroèi posttravmatièni stres, kronièno anksioznost, migreno, sindrom Parkinsonove bolezni, sindrom obèutljivega èrevesa, ter fibromialgijo.

http://www.jaoa.org/content/108/10/586.full

1.4.2.4. Kanabinoidi varujejo pred eksitotoksiènostjo, ki je vzrok številnim resnim boleznim

Raziskovalna skupina na inštitutu Max Planck v Monakovem pod vodstvom dr. Marsicana je leta 2003 ugotovila, da je ena izmed nalog endokanabinoidniega sistema obramba nevronov pred eksitotoksiènostjo.

Ekscitotoksiènost je oz. je verjetno vpletena v razlièna patološka stanja, med ostalim v poškodbo hrbtenjaèe, travmatièno poškodbo možganov, možgansko kap, izgubo sluha (preko prevelike izpostavljenosti hrupu ali ototoksiènosti), epilepsijo, hipoglikemijo ter v številne nevrodegenerativne bolezni osrednjega živèevja, kot so multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen, amiotrofièna lateralna skleroza, Parkinsonova bolezen, alkoholizem in z njim povezan odtegnitveni sindrom ter Huntingtonova bolezen. Ekscitoksiènost lahko sprožijo številni okoljski toksini. Primera tega sta domoièna kislina, zaradi katere je prišlo do epidemije hudih duševnih in nevroloških motenj v Novi Fundlandiji leta 1987 zaradi zaužitja tamkajšnjih školjk, ter metilamino alanin, ki je pri prebivalcih otoka Guam veè let povzroèal sindrom, ki je vkljuèeval demenco, Parkinsonovo bolezen in ohromitev (paralizo), zaradi uživanja semen tamkajšnjih sagovcev. Natrijev glutamat (MSG), ki daje mesni okus (umami), je verjetno vzrok za številne primere t. i. »sindroma kitajskih restavracij«, ki vkljuèuje obèutke otopelosti, mravljinèenja, toplote in šibkosti, napetost obraznih mišic, boleèino v prsih, glavobol, slabost, tahikardijo (pospešeno bitje srca), bronhospazem (zoženje svetline bronhov) pri astmatikih in šibkost. Kljub mnogim raziskavam je uèinek MSG-ja še vedno predmet razprav, Urad za prehrano in zdravila (FDA) pa ga oznaèuje za naèeloma varen prehranski dodatek.

http://stke.sciencemag.org/cgi/content/abstract/sci%3B302/5642/84

1.4.2.5. Kanabinoidni receptorji v možganih in hrbtenjaèi

Kanabinoidni receptorji so po celotnih možganih in hrbtenjaèi, najveè pa v hipokampusu in amigdali, ter v možganski skorji in èešariki, posebno v okvirju kortiko-talamiènega sinaptiènega krogotoka, odgovornega za zavest.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9472392

1.4.2.6. Kanabinoidi so bistveni pri oblikovanju kortikotalamiènega sinaptiènega krogotoka, za povezave med èešariko in možgansko skorjo.

Leta 2011 je raziskovalna ekipa dr. Chia Shan Wuja ugotovila, da je ECB sistem bistven element oblikovanja koritkotalamiènega sinaptiènega krogotoka pri zarodkih.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2970673/

1.4.2.7. Kanabinoidi s svojim psihotropnim uèinkom spodbujajo nevrogenezo

Uporaba konoplje spodbuja nevrogenezo, tvorbo in rast novih možganskih celic v hipocampusu, kar je povezano z antianksioznim in antidepresivnim uèinkom ter obèutkom vznesenja, je leta 2005 s svojo raziskavo ugotovil Profesor nevrologije Xia Zhang, na Univerzi v Saskatchewanu.

http://www.usask.ca/research/communications/pdf/Study_turns_pot_wisdom_on_head.pdf

http://www.jci.org/articles/view/25509

1. 4. 2. 8. Konopljene uèinkovine so bistvene za spodbujanje teka

Na oddelku za behavioristiène znanosti v Izraelu so ugotovili, da so konopljene uèinkovine bistven element mehanizma sesanja pri novorojencih in so povezane z refleksom prebavnega teka.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17805201

1.4.2.9. ECB je kljuèen pri oblikovanju sinaptiènih povzav med možgansko skorjo in gangliji

V raziskavi pod vodstvom dr. Vincenta van Vaesa so leta 2012 ugotovili, da je ECB sistem kljuèen pri oblikovanju sinaptiènih povezav med možgansko skorjo in gangliji, ki so odgovorne za ciljno usmerjeno vedenje in smiselno obnašanje, motnje teh povezav pa so tudi vzrok številnim duševnim motnjam

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3298893/

1.4.2.10. Kanabinoidi so odgovorni za prenos vidnih dražljajev do možganske skorje

Ekipa dr. Da Silve je letos v Španiji ugotovila, da so kanabinoidi odgovorni za prenos vidnih dražljajev od èešarike do možganske skorje, ter da imajo tudi pomembno vlogo pri prepoznavanju slike.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21773721

1.4.2.11. ECB sistem je bistven za živèni in periferni sistem žlez z notranjim izloèanjem, za prehranjevanje in za metabolièno ravnovesje

V raziskavi pod vodstvom dr. Umberta Pagotta so leta 2006 ugotovili, da je ECB sistem bistven del živènega in perifernega sistema žlez z notranjim izloèanjem, ter da je kljuèen za prehranjevalni mehanizem ter za ohranjanje metaboliènega ravnovesja.

http://edrv.endojournals.org/content/27/1/73.full

1.4.2.12. ECB sistem obvladuje elektrièno frekvenco, ki jo oddaja èešarika.

Ekipa pod vodstvom dr. Yan Gang Suna je leta 2011 v svoji raziskavi ugotovila, da ECB sistem nadzoruje elektrièno frekvenco èešarike (talamusa), kar je bistveno za ohranjanje delujoèega organizma, saj motnje v elektriènem delovanju èešarike povzroèijo epileptièni napad.

http://www.jneurosci.org/content/31/25/9222.full.pdf

1.4.3. Zdravstvene raziskave

1.4. 3.1. Konoplja zdravi depresijo

1.4.3.1.1.Konoplja dejavno blaži depresijo bolje od konvencionalnih zdravil, z manj tveganji za škodljive stranske uèinke.

Konoplja spodbuja tvorbo serotonina in deluje antidepresivno. Raziskava Dr. Nevropsihologije iz Univerze McGill v Montrealu je bila objavljena v Journal for neuroscience

http://www.jneurosci.org/content/27/43/11700.full.pdf

1.4.3.1.2. Uporaba konoplje blaži depresijo.

Raziskava Dr. Thomasa Densona iz Univerze v Kaliforniji je bila objavljena v èasopisu Addictive behaviour leta 2005.

http://www.doctordeluca.com/Library/WOD/WPS3-MedMj/DecreasedDepressionInMjUsers05.pdf

1.4.3.1.3. Konvencionalni antidepresivi niè bolj uèinkovito ne blažijo depresije od placeba

Konvencionalni antidepresivi niè bolj uèinkovito ne blažijo depresije od placeba, je izèrpno dokazal dr. Arif Khan iz Washingtona.

http://depressedinseattle.com/dr_arif_khan_md_psychiatrist/

1.4.3.1.4. Konvencionalni antidepresivi poveèajo tveganja za srèni infarkt

Dr. epidemiologije Sylvia Wassertheil-Smoller iz Massachusetts General Hospital v Bostonu je ugotovila, da konvencionalni antidepresivi pri ženskah v meni moèno poveèajo tveganja za srèni infarkt. Raziskava je bila objavljena v èasopisu Archives of Internal Medicine leta 2009.

http://www.omsj.org/issues/health-care/antidepressants-linked-to-increased-risk-for-death-stroke-in-postmenopausal-women

1.4.3.1.5. Konoplja zaradi antipsihotiènega in antidepresivnega uèinka blaži bipolarnost

Dr. psihiatrije Charles Ashton iz ustanove University of Newcastle upon Tyne v Veliki Britaniji je ugotovil, da uporaba konoplje zaradi svojega antidepresivnega in antipsihotiènega uèinka blaži motnjo bipolarnosti. Raziskava je bila objavljena leta 2005 na Pubmed.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15888515?dopt=Abstract

1.4. 3. 1.6. Konoplja spodbuja nevrogenezo ter blaži depresijo in stres

Ekipa psihiatrov v Kanadi je leta 2006 ugotovila, da konoplja spodbuja tvorbo novih nevronov in blaži stres ter depresijo

http://www.biopsychiatry.com/cannabinoids-neogenesis.htm

1.4.3.2. Uporaba konoplje lajša revmatièni artritis

Professor David Blake iz ustanove University of Bath je v èasopisu Rheumatology journal leta 2005 objavil raziskavo, kjer je ugotovil, da konoplja zaradi svojih analgetiènih in protivnetnih uèinkov blaži boleèine pri revmatiènem artritisu.

http://www.oxfordjournals.org/our_journals/brheum/press_releases/nov05.pdf

1.4.3.3. Konoplja blaži multiplo sklerozo

1.4.3.3.1. Konoplja lajša boleèine pri mišiènih krèih multiple skleroze

Dr. Jody Corey-Bloom iz Canadian medical association je ugotovila, da kajenje konoplje lajša boleèine pri mišiènih krèih multiple skleroze. Raziskava je bila objavljena v maju 2012.

http://www.cmaj.ca/content/early/2012/05/14/cmaj.110837.full.pdf+html

1.4.3.3.2. Konoplja uravnava motnje centralnega živènega sistema

Dr. Diego Centonze iz Univerzitetne nevrološke klinike v Rimu je v raziskavi leta 2007 ugotovil, da konoplja uravnava motnje centralnega živènega sistema, kot sta multipla skleroza ter amiotrifièna lateralna skleroza.

https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:OJ975bJxclQJ:www.cingulate.ibms.sinica.edu.tw/FTPshare/Protocol/Internet%2520Resources/E%2520books/neural%2520inflammation%2520in%2520neuronal%2520death%2520and%2520repair/9.pdf+&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESj5MJFfg5L2IbInhVVK2lBswW5V5p5JxgAFPAoq1zxfxbJGHhBVowVcm4gslwMcp5rVDsx1AgY3p5lZUbgUt4mvR9wO6Nye5j3hqar74bMjJl4r4wzsD9d6zhHC7BB7CSnKgU3C&sig=AHIEtbSIlueAuUqYkYPbysRc0sCjAIswBQ

http://www.cingulate.ibms.sinica.edu.tw/FTPshare/Protocol/Internet%20Resources/E%20books/neural%20inflammation%20in%20neuronal%20death%20and%20repair/9.pdf

1.4. 3.4.. Konoplja lajša boleèine pri kroniènem vnetju živcev

Dr. Henry J. McQuay je leta 2012 v svojem povzetku osmih raziskav ugotovil, da konvencionalni naèini lajšanja nevropatiènih boleèin niso uspešni, medtem ko konoplja deluje zelo uspešno.

http://www.cmaj.ca/content/182/14/1494.full?sid=27bd7e2c-f315-417e-a8f0-5c5bb73835c0

1.4.3.5. Konoplja pomaga pri rakavih obolenjih

1.4.3.5.1. Konoplja vzpodbuja avtofagijo rakavih celic:

Ekipa dr Maríe Salazar iz Madrida je leta 2009 v svoji raziskavi ugotovila, da konopljene uèinkovine pospešujejo avtofagijo rakavih celic in s tem uspešno zdravijo raka.

http://www.jci.org/articles/view/37948

1.4.3.5.2. Uporaba konoplje unièuje rakaste celice:

Dr Wai Man Liu iz Londona je v svoji raziskavi leta 2006 ugotovil, da uporaba konoplje unièuje rakaste celice.

http://winningcancer.com/index.php/cancer-treatments/cannabis-destroys-cancer-cells/

1. 4.3. 5. 3. Konopljene uèinkovine zavirajo rast pljuènega raka

Na medicinski fakulteti na Harvardu so leta 2008 ugotovili, da konopljena uèinkovina THC zavira rast in zdravi pljuènega raka.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17621270

1.4. 3. 6. Konoplja zdravi možganske in jetrne poškodbe

Leta 2011 je bila na jeruzalemski medicinski fakulteti opravljena raziskava, kjer je bilo ugotovljeno, da konoplja zdravi možganske poškodbe in poškodbe jeter.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21182490

1.4.3.7. Konoplja, diabetes ter kardiovaskularne motnje

1.4.3.7.1. Konoplja zdravi diabetes in kardiovaskularne motnje

Leta 2010 je ameriški inštitut za alkoholizem v Marylandu opravil raziskavo, v kateri je bilo ugotovljeno, da konoplja zdravi diabetes in kardiovaskularne motnje.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21144973

1. 4.3.7. 2. Konoplja zdravi diabetes

Leta 2012 so na ameriškem inštitutu za alkoholizem v Bethesdi ugotovili, konoplja zdravi diabetes.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22155112

1.4. 3.7.3. Konoplja zdravi kardiovaskularna obolenja

Leta 2012 so v raziskavi na kardiološkem oddelku v Ženevi ugotovili, da konopljene uèinkovine zdravijo kardiovaskularna obolenja

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22612332

1.4.3.8. Zdravilno uporabo konoplje spodbuja društvo levkemiènih in limfomnih bolnikov

Leta 2008 je društvo levkemiènih in limfomnih bolnikov objavilo izjavo podpre za legalizacijo konoplje zaradi njenih zdravilnih uèinkov

http://www.nowpublic.com/health/medical-marijuana-endorsed-leukemia-and-lymphoma-society

1.4.3.9. Konoplja zdravi tumor

1.4.3.9.1.. Uporaba konoplje je uèinkovito zdravilo proti tumorjem

Dr. Manuel Guzman iz Madrida je leta 2006 objavil rezultate raziskave, kjer so bili ugotovljeni antitumorni uèinki kanabinoidov.

http://www.cannabis-med.org/english/journal/en_2006_02_1.pdf

1.4.3.9.2. Konoplja zdravi tumorna obolenja

Dr. Velasco je na biokemiènem inštitutu v Španiji leta 2012 ugotovil, da konoplja zdravi tumorna obolenja.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22555283

1.4.3.10. Uporaba konoplje lajša Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen

1.4.3.10.1. Konoplja zdravi Alzheimerjevo bolezen

Dr. Campbell je leta 2007 v svoji raziskavi na fiziološkem oddelku Nevrološke univerze v Dublinu ugotovil, da konoplja zdravi Alzheimerjevo bolezen.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17828287

1.4.3.10.2. Uporaba konoplje lajša Alzheimerjevo bolezen, Parkinsonovo bolezen in druga nevrološka in psihiatrièna obolenja

Dr. Raphael Mechoulam iz Jeruzalema je ugotovil, da konopljene uèinkovine lajšajo in zdravijo Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen ter druga nevropsihiatrièna obolenja.

http://veteransformedicalmarijuana.org/content/general-use-cannabis-ptsd-symptoms

1. 4. 3.10.3. Uporaba konoplje zdravi Alzheimerjevo bolezen

Dr. Eubanks iz Kalifornije je leta 2006 ugotovil, da konoplja zdravi Alzheimerjevo bolezen

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17140265

1.4.3.10.4.. Uporaba konoplje lajša težave s spominom pri Alzheimerjevi bolezni

Leta 20120 je dr. Gary wenk ugotovil, da konoplja pomaga ohranjati spomin, ter prepreèuje razvoj Alzheimerjeve bolezni.

http://www.psychologytoday.com/blog/your-brain-food/201007/maintaining-memories-marijuana

1.4.3.11. Konoplja zdravi šizofrenijo in druga duševna obolenja

1.4.3.11.1. Uporaba konoplje zdravi šizofrenijo

Raziskovalci na Univerzi v Koellnu so ugotovili, da uporaba konoplje niža stopnjo umrljivosti pri šizofreniji in drugih duševnih motnjah, ter da zdravi šizofrenijo bolj uèinkovit kot konvencionalna zdravila in celo brez stranskih uèinkov.

http://www.kushmagazine.com/news/2926-marijuana-compound-is-superior-treatment-for-schizophrenia-than-common-pharmaceuticals-studies-show

1.4.3.11.2.. Uporaba konoplje pomaga ohranjati delovanje možganov pri šizofreniji

Ekipa raziskovalcev na psihološkem oddelku univerze v Manchastru je leta 2004 ugotovila, da pomaga uporaba konoplje ohranjati delovanje možganov pri šizofreniji.

http://www.schres-journal.com/article/S0920-9964(04)00398-6/abstract

1.4.3.11.3. Uporaba konoplje koristi pri šizofreniji in duševnih motnjah

Dr. Franjo Grotenhermen je leta 2009 v svoji raziskavi v Nemèiji ugotovil, da uporaba konoplje blaži simptome šizofrenije, depresije in anksioznosti.

http://www.cannabis-med.org/data/pdf/en_2009_04_1_0.pdf

1.4.3.11.4. Uporaba konoplje boljša kognitivne sposobnosti pri šizofreniji

Ekipa raziskovalcev v Avstraliji je leta 2010 ugotovila, da konoplja zdravi in boljša kognitivne sposobnosti pri šizofreniji.

http://www.hindawi.com/journals/sprt/2011/501726/

1.4.3.11.5. Uporaba konoplje boljša kognitivne sposobnosti pri bipolarnosti

Na psihiatriènem inštitutu v Oslu so leta 2009 ugotovili, da uporaba konoplje boljša kognitivne sposobnosti pri bipolarnosti.

http://journals.cambridge.org/action/displayAbstract?fromPage=online&aid=7826348&fulltextType=RA&fileId=S0033291709991620

1.4.3.11.6. Konoplja zamenjuje ritalin pri zdravljenju add/adhd, ker nima škodljivih stranskih uèinkov

Pediatrinja dr. Claudia Jensen iz Kalifornije je ugotovila, da se konoplja obnese veliko bolje pri zdravljenju mladostnikov z add/adhd, ker nima škodljivih stranskih uèinkov.

http://davidbearmanmd.com/docs/ADHD&cannabis.pdf

1.4.3.11.7. Uporaba konoplje uèinkovito blaži posttravmatièni sindrom

Izraelska raziskava je ugotovila, da je konoplja zelo primerna za lajšanje travmatiènih spominov in posttravmatiènega sindroma.

http://patients4medicalmarijuana.wordpress.com/2009/12/29/marijuana-could-alleviate-symptoms-of-ptsd/

1.4.2.11.8. Brezhiben kanabinoidni sistem varuje pred epileptiènimi možganskimi deformacijami

V raziskavi leta 2009 je ekipa dr. Clementine van Rijn ugotovila, da motnje v kanabinoidnem sistemu lahko povzroèijo poškodbe možganov, identiène epileptiènim možgansm deformacijam.

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1528-1167.2009.02510.x/abstract

1.4.3.12.. Uporaba konoplja varuje možgane pred starostnimi pojavi

Na inštitutu za molekularno psihiatrijo v Bonnu so leta 2011 ugotovili, da konoplja varuje možgane pred staranjem.

http://www.molpsychiatrie.uni-bonn.de/e244/e245

1.4.3.13. Konoplja je zelo perspektivna za zdravljenje alkoholizma

Dr. Fernando Roriguez de Fonseca iz Univerze v Malagi je v svoji raziskavi o endokanabinoidih iz leta 2008 ugotovil, da ima konoplje velik potencijal pri zdravljenju odvisnosti od alkohola.

http://alcalc.oxfordjournals.org/content/40/1/2.full

1.4. 3. 14. Konoplja zdravi èir na želodcu

Na farmakobiološkem inštitutu so leta 2001 ugotovili, da konopljene uèinkovine zdravijo èir na želodcu.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11218077

1. 4.3.15. Konopljene uèinkovine zdravijo epilepsijo

Ekipa dr. Roberta Blaira je leta 2006 ugotovila perspektivnost konoplje pri zdravljenju epilepsije.

http://www.mendeley.com/research/activation-cannabinoid-type1-receptor-mediates-anticonvulsant-properties-cannabinoids-hippocampal-neuronal-culture-models-acquired-epilepsy-status-epilepticus/

1. 4.3. 16. Konopljene uèinkovine zdravijo astmo

Leta 2003 so na oddelku za farmakologijo in toksikologijo na Michiganski univerzi ugotovili, da konopljene uèinkovine blažijo astmo.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12668119

1.4. 3.17. Konoplja zdravi kronièno migreno

Na nevrološki kliniki v Peruggi so leta 2007 ugotovili, da so konopljene uèinkovine perspektivne pri zdravljenju kroniène migrene.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17119542

1.4. 3. 18. Konoplja zdravi osteoporozo

Leta 2005 so na univerzi v Wisconsinu ugotovili, da konopljene uèinkovine zdravijo osteoporozo.

http://www.pnas.org/content/103/3/696.abstract

1. 4. 3. 19. Konopljene uèinkovine blažijo poškodbe po infarktu

Leta 2012 je raziskovalna ekipa pod vodstvom Luciana Cappetinija ugotovila, da konopljene uèinkovine blažijo poškodbe živèevja po infarktu.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3337695/

1.4.3.20. Kanabinoidi so bistveni pri procesih samozdravljenja.

Kanabinoidi so bistveni pri procesih samozdravljenja. Izven naših teles obstajajo le v konoplji:

http://www.jaoa.org/content/108/10/586.full

1.4.3.21. Uporaba konoplje zdravi glaukom in celo izboljšuje noèni vid

Veè raziskav je potrdilo zdravilnost konoplje pri glaukomu. Poleg tega pa so raziskave pokazale, da se ribièi, ki uporabljajo konopljo, da bi si izboljšali noèni vid, ne motijo.

http://www.calgarycmmc.com/glaucoma.htm#730855878

1.5. Psihoaktivnost

1.5.1. Splošno o psihoaktivnosti

1.5.1.1. Definicija psihoaktivne snovi

Psihoaktivne snovi vplivajo na centralni živèni sistem in s tem na razpoloženje, dojemanje in zaznavo uporabnika.

1.5.1.2. Zgodovina psihoaktivnih snovi

Uporaba psihoaktivnih snovi je bila razširjena že v prazgodovini. Dokazi za njeno uporabo obstajajo po vsem svetu, najstarejši egipèanski papirus z medicinskim besedilom iz srede drugega tisoèletja pred našim štetjem podrobno opisuje medicinsko uporabo konoplje.

1.5.1.3. Uporaba psihoaktivnih snovi

Psihoaktivne snovi se uporabljajo iz mnogo razliènih vzrokov. Opijati v zdravstvu služijo lajšanju boleèine. Druge psihoaktivne snovi lahko zdravijo depresijo ali bojeènost. Psihoaktivne snovi so bile že v prazgodovini del verskega obredja v najrazliènejših kulturah. Zaradi naèina spreminjanja razpoloženja, zaznave in dojemanja se uporabljajo tudi rekreativno. Psihoaktivne zaèimbe, èaji, kofein, nikotin, konoplja, alkohol in kokain so primeri psihoaktivnih snovi, ki se najpogosteje uporabljajo v rekreativne namene.

1.5.1.4. Uèinki psihoaktivnih snovi

Psihoaktivne snovi zaèasno spremenijo obièajno delovanje živèevja. Razliène snovi imajo zelo razliène uèinke. Pomirjevala so psihoaktivne snovi, ki upoèasnijo delovanje živèevja. Alkohol je primer obièajno uporabljanega pomirjevala. Poživila, od kofeina do kokaina, pospešijo delovanje živèevja. Opijati otopijo obèutek za boleèino. Morfij in heroin sta opijata. Halucinogeni, kot sta LSD ali meskalin, na razliène naèine spreminjajo zaznavo. Klasifikacija konoplje se je v zgodovini že spreminjala, ker ima povezave z vsemi skupinami, a od nobene skupine ne poseduje tudi tistih znaèilnosti, ki so bližje negativnim in nezaželenim stranskim uèinkom. Èeprav namreè konoplja umirja in blaži boleèine, sama po sebi ne uspava. Èeprav konoplja lahko tudi stimulira, redko razburja in nikoli ne vodi v agresijo, Èeprav spreminja zaznavo, sama po sebi ne prinaša blodenj, prividov ali prisluhov. Ta njena razvršèevalna gibkost je seveda povezana z ECB sistemom, ki je dejansko odgovoren za to, da v telesu ravno drži ravnovesje med vsemi razliènimi procesi, ter za gladek tek celotnega organizma.

1.5.1.5. Primeri psihoaktivnih snovi

1.5.1.5.1. Psihoaktivne zaèimbe

V muškatnem orešèku je uèinkovina miristicin, ki je delno podoben halucinogenu meskalin, delno pa sedativom amfetaminom. Pripisujejo se mu afrodiziaène lastnosti, uèinkuje blago evforièno.Muškatni orešèek se drobi v prah, ki použit v veèjih kolièinah povzroèi privide. Že nekaj muškatnih orešèkov pa lahko povzroèi smrt. Miristicin je tudi v peteršilju in korenju, a v precej manjših kolièinah.

Uèinkovine, podobne miristicinu, so tudi zaèimbah, kot so: žafranika, cimet, janež , koper in koromaè, a v manjših kolièinah.

1.5.1.5. 2 Psihoaktivna hrana

Doloèena hrana spodbuja v naših telesih notranje izloèanje dopamina, kar na nas deluje poživilno. To je predvsem proteinsko bogata hrana, kot meso in jajca, ki dvignejo dopaminsko raven v 30 minutah. Stroènice in zelenjava ter mleko in skuta delujejo podobno. Sonènièno ali buèno seme tudi. Enako tudi ginseng, kopriva, regrat in meta.

Druga hrana spodbuja v naših telesih notranje izloèanje serotonina, kar na nas deluje pomirjevalno. To je predvsem hrana, ki vsebuje ogljikove hidrate, vse vrste žitaric, vkljuèno z ajdo, koruzo, rižem in ovsom, sveža zelenjava in sveže sadje ter med.

Ribe so poglavje zase. Psihoaktivno delujejo njihove dolge omega 3 mašèobno kislinske molekule in s tem blažijo depresijo, agresijo in jezo ter boljšajo splošno poèutje in razpoloženje.

1.5.1.5.3. Psihoaktivni zelišèni èaji

Mnogo èajev se je v zgodovini uporabljalo v psihoaktivne namene. Vrtnica pomirja, odpira èustva in osredotoèa. Sivka blaži depresijo, pomirja in sprošèa. Kamilica pomirja in je blago uspavalna. Žajbelj velja za možganski tonik že od pradavnine. Rožmarin sprošèa in pomirja ter blaži depresijo, poviša pozornost in jaèa spomin. Èesen spodbuja možgane in viša pozornost . Ginko v možgane pripelje kri, izboljša razpoloženje in olajša socialne stike, viša pozornost in bistrino, sprošèa napetosti in strahove. Ginseng pomlajuje, daje energijo, izboljša spomin, spodbuja jasno razmišljanje in viša moè koncentracije. Angelika revitalizira. Šentjanževka blaži depresijo, lajša anksioznost, nespeènost, nemir ter blaži boleèine. Baldrijan pomirja in deluje uspavalno. Guarana in mate sta poživila.

1.5.1.5.4. Psihoaktivni uèinki konoplje

1.5.1.5.4.1. Splošen opis obièajnih psihoaktivnih uèinkov konoplje

Psihoaktivni uèinki konoplje se zaènejo v nekaj sekundah ali minutah po kajenju zvitka, dosežejo vrh po 15-30 minutah in po dveh do treh urah izzvenijo. Po oralnem uživanju se psihoaktivne posledice zaènejo po 30-90 minutah, dosežejo vrh po dveh do treh urah in izzvenijo po 4-12 urah, odvisno od doziranja in okolišèin. Psihoaktivni uèinki konoplje se veèinoma opisujejo kot izboljšanje poèutja in sprostitev z moèneje izraženimi obièajnim zaznavnimi obèutki. Najhujši negativni stranski uèinki zaradi predoziranja so strah in napadi panike, z ozirom na psihosomatsko sliko pa poveèan puls in spremembe v krvnem pritisku. Prekinitev redne uporabe konoplje lahko povzroèi kratkotrajno blago nelagodje.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12648025

1.5.1.5.4.2. Psihoaktivni uèinki konoplje so neloèljivi od zdravilnih uèinkov

Ko použijemo rožmarin, vpliva to na naše razpoloženje, namreè pomirjevalno in to je ena izmed lastnosti rožmarina, da psihoaktivno pomirja. Med vsemi psihoaktivnimi zdravilnimi zelišèi ni enega, kateremu bi lahko odvzeli njegovo psihoaktivnost, ne da bi mu odvzeli tudi njegovo moè zdravljenja ali lajšanja duševnih motenj. Konoplja je psihoaktivna in vpliva na uporabnika tako, da mu izboljša razpoloženje, zato pa se tudi uporablja za zdravljenje depresije. In ravno ta antidepresiven uèinek konoplje ni drugega, kot nevrogeneza, torej tvorba novih nevronov. Tvorba novih nevronov pa je osnova vsakega zdravilnega procesa. Psihoaktivni uèinki konoplje so torej obèutki doživljanja nevrogeneze, ki je neloèljivo povezana z zdravljenjem. Psihoaktivni uèinki konoplje torej niso nekaj zavržnega, temveè so spremljajoè pojav procesa telesnega samozdravljenja, oziroma vzpostavljanja metaboliènega ravnovesja v telesu.

http://www.jci.org/articles/view/25509

1.5.1.5.5. Psihoaktivne gobe

Med gobami jih je veliko psihoaktivnih. Veèina užitnih gob pomirja, nekatere spodbujajo sanje, doloèene pa so prav moèno halucinogene. Psihoaktivne gobe so se že od nekdaj uporabljale v duhovne, verske ali zdravilne namene, o èemer še danes prièajo povsod prisotne umetne rdeèe mušnice. Danes se psihoaktivne veèinoma uporabljajo predvsem v eksperimentalne namene. V 50. letih 20. stoletja so z gobami vrste psilociba in stropharia experimentirali tudi na ameriških psihiatriènih univerzah in sicer s prostovoljnimi zaporniki. Rezultati so bili presenetljivo pozitivni, saj so zaporniki prostovoljci imeli obèutno bolj ugodno statistiko povratništva ter obèutno zmanjšano nagnjenost k agresiji. Poskusi so bili kasneje žal ustavljeni, verjetno zaradi farmacevtskega pritiska. S psihoaktivnimi gobami je glede tega nekoliko podobno, kot s konopljo, saj farmacevtska industrija od njihove sposobnosti zdravljenja duševnih bolezni ali popravljanja družbene škode z zmanjševanjem povratništva pri prestopnikih ter zmanjševanjem agresije nima finanène koristi. Sicer pa je eksperemintiranje s psihoaktivnimi gobami marsikje dopušèeno. Zaradi njihovega obièajno moènega uèinka, je zanesljivo, da psihoaktivne gobe niso zanimive za vsakdanjo uporabo. Predoziranja s smrtnim izidom niso znana.

1.5.1.5.6. Kofein in nikotin

Kofein in nikotin spadata med najbolj obièajne in široko razširjene psihoaktivne snovi, delujeta pa poživilno in pospešita krvni obtok ter pojaèata utrip srca, zato nista nenevarna. Kratkotrajno izboljšujeta moè pozornosti, vendar zaradi vplivanja na možganski center, povezan z odvisnostjo, hitro zasvojita. Posebno hitro zasvoji nikotin, saj dejansko že v trenutku, ko kadilec ugasne cigareto, v njegovih možganih nikotin zaène sprožati krizne signale. Obstaja tudi možnost zastrupitve zaradi prevelike kolièine, kar lahko pripelje tudi do smrti.

1.5.1.5.7. Psihoaktivna zdravila

Psihoaktivna zdravila se uporabljajo v enake namene kot zelišèa, s tem, da je njihovo delovanje moènejše, kar pomeni, da imajo mnoge možne neželene stranske uèinke, še posebno pri daljši uporabi. Veèina ima tudi nevarnost zastrupitve in smrtno dozo. Veèina njih tudi povzroèa telesno odvisnost. Veèina psihoaktivnih zdravil vkljuèuje možno prepoved vožnje zaradi vpliva na zmožnost udeležbe v prometu, odvisno od kolièine zdravil, o èemer odloèa zdravnik. Posebno nevarna so medsebojna delovanja razliènih zdravil, še posebe z alkoholom, ki njihovo delovanje moèno potencira, kar je lahko usodno za srèni sistem. Nekatera zdravila so široko razširjena tudi na èrnem trgu, predvsem heroin, kokain, amfetamini ter metamfetamini (ectasy).

1.5.1.5.8. Alkohol je v Sloveniji daleè najbolj razširjena in hkrati najbolj nevarna in problematièna psihoaktivna snov

1.5.1.5.8.1. Raziskava o porabi alkohola in alkoholizmu ministrstva za zdravje

1.5.1.5.8.1. 1. Poraba alkohola

Poraba alkohola je v Sloveniji razmeroma visoka glede na ostale države èlanice EU - 8,8 litra èistega alkohola na leto na prebivalca v letu 2005 (v letu 2004 je znašala 11,7 litra). Èe upoštevamo zgolj prebivalce, starejše od 15 let, je poraba alkohola znašala 10,3 litra na leto na prebivalca (v letu 2004 13,7 litra). Delež èistega alkohola popitega z vinom je 49,7 %, pivom 40,1 % in žganimi pijaèami 10,1 %. Natanènejši obseg neregistrirane proizvodnje alkohola sicer ni znan, vendar je ocenjen na 5 do 7 litrov èistega alkohola na leto na prebivalca, starejšega od 15 let. Kljub temu, da se je poraba alkohola v nekaterih evropskih vinorodnih državah (kot sta npr. Francija in Španija) obèutno zmanjšala v zadnjih 10 do 15 letih, takšnega trenda v Sloveniji ni zaznati.

1.5.1.5.8.1. 2. Mladostniki in alkohol

Med mladostniki poraba alkohola narašèa glede na podatke iz raziskave ESPAD (evropska raziskava o rabi alkohola in drugih drog med srednješolci). V letu 2003 je bilo kar 27,3 % dijakov in 18,5 % dijakinj že pijanih pri starosti 13 let in manj. Pivo je do vkljuèno 13. leta starosti že pilo 72,4 % dijakov in 64,7 % dijakinj. Vino je do vkljuèno 13. leta starosti že pilo 68,1 % dijakov in 63,1 % dijakinj. Žgane pijaèe je do vkljuèno 13. leta starosti že pilo 41,7 % dijakov in 34,6 % dijakinj. Le 7,3 % dijakov in 9,3 % dijakinj še nikoli v življenju ni pilo alkohola. Veè kot 40-krat v življenju pa je alkohol pilo kar 32,2 % dijakov in 18,1 % dijakinj. V primeru raziskave ESPAD gre za 15 in 16 let stare srednješolce. Tudi nekatere druge raziskave (HBSC) kažejo zaskrbljujoèe podatke. V letu 2005 je bila povpreèna starost ob prvem zaužitju alkohola pri fantih 12,8 let, pri dekletih pa 13,3 let.

1.5.1.5.8.1. 3. Odrasli in alkohol

Veè kot tretjina odraslih moških in približno 10 % odraslih žensk je riziènih pivcev ter približno 10 do 15 % odraslih je alkoholikov. Podatki so zaskrbljujoèi tudi glede umrljivosti na 100.000 prebivalcev, starejših od 15 let, zlasti v primeru ciroze jeter (52,3 moških; 18,9 žensk; 38,9 oba spola) in samomorov (52,1 moških; 14,5 žensk; 33,0 oba spola).

1.5.1.5.8.1. 4. Zdravljenje in druge vrste obravnave alkoholizma

Visoka poraba alkohola v Sloveniji je problem že vrsto let, saj je pitje alkohola del slovenske kulture. V poznem 19. in zaèetku 20. stoletja so na Slovenskem že obstajale organizacije abstinentov. Po drugi svetovni vojni so se pojavili politièni predlogi za znižanje porabe alkohola, toda brez posebnega uspeha.

Zdravljenje odvisnosti od alkohola ima kot program znotraj nacionalnega zdravstvenega sistema dolgo tradicijo (približno 40 let). Program zdravljenja se izvaja v 5 psihiatriènih bolnišnicah po vsej državi (Ljubljana, Ormož, Vojnik, Begunje na Gorenjskem, Idrija). Inštitut za varovanje zdravja RS je v letu 2004 evidentiral 3.950 primerov hospitalizacije in 91.278 bolnišniènih dni zaradi alkoholizma (kar je 4,2 % vseh bolnišniènih dni v Sloveniji). Povpreèno trajanje hospitalizacije je v letu 2004 znašalo 23,6 dni. Poleg omenjenih ustanov poteka organizirano ambulantno zdravljenje alkoholizma tudi še v nekaterih drugih zdravstvenih ustanovah (npr. Splošna bolnišnica Maribor).

Obstajajo pa tudi številna društva anonimnih alkoholikov, ki v lokalnih skupnostih pomagajo alkoholikom oziroma nekdanjim alkoholikom s svetovanjem in motiviranjem. Društev oziroma klubov (o)zdravljenih alkoholikov je po nekaterih ocenah v Sloveniji približno 100, veèinoma pa jih vodijo socialni delavci, medicinske sestre ter splošni ali družinski zdravniki.

V poznih 70. letih so se v Sloveniji pod vodstvom dr. Janeza Ruglja zaèeli razvijati nekateri sodobnejši terapevtski programi zdravljenja alkoholizma, ki so temeljili na delu znanega hrvaškega psihiatra dr. Vladimira Hudolina).

1.5.1.5.8.1. 5. Smrtnost, zdravstveni in socialni problemi zaradi rabe alkohola

Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov je leta 2005 umrlo 499 oseb, kar je predstavljalo 2,6 % vseh smrti oziroma 2,7 % vseh smrti odraslih prebivalcev (pri odraslih moških 4,1 %; pri odraslih ženskah pa 1,2 %). Stopnja umrljivosti zaradi alkohola je bila 24,8 na 100.000 odraslih prebivalcev (moški 46,4; ženske 12,6). Najpogostejši vzrok smrti so alkoholna bolezen jeter (311), duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja alkohola (120) in alkoholna kardiomiopatija (50).

Leta 2005 je zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov prezgodaj umrlo 330 oseb. Prezgodnje smrti zaradi alkohola so predstavljale 7,0 % vseh prezgodnjih smrti. Število izgubljenih let življenja pred starostjo 65 let je bilo 4.025,5 (6,3 % vseh prezgodaj izgubljenih let življenja). Najveè je bilo prezgodnjih smrti zaradi alkoholne bolezni jeter ter duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja alkohola. V povpreèju so prezgodaj umrle osebe izgubila 12,3 let potencialnega življenja (moški 12,1; ženske 12,8).

V letu 2007 se je na slovenskih cestah zgodilo 30.401 prometnih nesreè. Kar 3.340 (11,0 %) vseh prometnih nesreè so zakrivili alkoholizirani povzroèitelji, kar je za 0,2 % manj kot v letu 2006, 0,6 % veè kot v letu 2005 in kar 1,8 % veè kot npr. leta 2000. Kot sekundarni vzrok se alkohol najpogosteje pojavlja skupaj s hitrostjo in nepravilno smerjo ali stranjo vožnje. Tudi delež alkoholiziranih povzroèiteljev prometnih nesreè s smrtnim izidom se poveèuje. V letu 2006 je bilo veè kot tretjina (37,3 %) povzroèiteljev prometnih nesreè z najhujšimi posledicami (smrtjo) pod vplivom alkohola. Prometne nesreèe z udeležbo alkohola se v primerjavi s prometnimi nesreèami brez udeležbe alkohola v veèjem odstotku konèajo s težjim izidom. V letu 2006 je povpreèna stopnja koncentracije alkohola v krvi znašala 1,5 g/kg (enako kot v letu 2005), kar je trikrat veè od dovoljene stopnje.

Alkohol je bil leta 2005 na obmoèju Slovenije zabeležen pri 56.875 kršitvah zakonov s podroèja prekrškov zoper javni red in mir ter varnosti cestnega prometa (kar je 13,7 % vseh kršitev omenjenih zakonov). Alkohol je bil zabeležen pri 17.313 kršitvah javnega reda in miru ali 34,7 % teh kršitev. Leta 2005 je bil alkohol zabeležen pri 56.875 kršitvah cestnoprometnih predpisov ali pri 13,7 % vseh kršitev cestnoprometnih predpisov po Zakonu o varnosti cestnega prometa. 20.257 ali 6,5 % kršiteljev cestnoprometnih predpisov je bilo alkoholiziranih. Najveè alkoholiziranih kršiteljev obeh omenjenih zakonov je bilo v starostni skupini od 20 do 24 let, v veliki veèini pa so bili kršitelji moški.

Leta 2004 je bilo zaradi kršitev javnega reda in miru, cestnoprometnih predpisov in prometnih nesreè do iztreznitve pridržanih 2.586 oseb (1,5 na 1.000 prebivalcev). Veèina, 94,7 % je bila moških. Najveè pridržanih je bilo v starostni skupini od 20 do 24 let, med vzroki za pridržanost pa so bile na prvem mestu kršitve javnega reda in miru.( ni podatka za 2005)

Leta 2005 je bilo v Sloveniji storjenih 86.666 kaznivih dejanj (43,3 na 1.000 prebivalcev), kaznivih dejanj z vsaj enim osumljencem pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog je bilo 488.

Centri za socialno delo so v letu 2005 zaradi udeležbe alkohola obravnavali 17 otrok in mladostnikov z vedenjskimi in osebnostnimi težavami (0,4 % vseh obravnavanih otrok in mladostnikov), obravnavali pa so tudi 3.033 alkoholikov, kar je 54,7 % vseh obravnavanih odraslih.

V letu 2005 je bilo, med skupno 3.097 zaprtimi osebami, pri 421 osebah (13,6 %) ugotovljeno, da imajo težave zaradi odvisnosti od alkohola, kar je bilo za 41,6 % veè kot v letu 2004. Med skupno 1.703 obsojenci je bil 37 obsojencem (2 %) izreèen ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma, kar je podobno kot v preteklih letih.

1.5.1.5.8.1. 6. Ekonomski stroški alkoholizma

Leta 2005 je bilo zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev 1.587 primerov zaèasne odsotnosti z dela (0,2 % vseh primerov bolniškega staleža). Izgubljenih je bilo 89.509 koledarskih dni (0,6 % vseh izgubljenih dni). Povpreèno trajanje ene zaèasne odsotnosti z dela zaradi teh vzrokov je bilo 56,4 dneva. Ocenjeni stroški zaèasne odsotnosti z dela, ki temeljijo na povpreèni bruto plaèi, so v letu 2004 znašali 3,5 milijona evrov (839,8 milijona tolarjev).

S pomoèjo metode èloveškega kapitala je izraèunana izguba prihodnjega zaslužka za prezgodaj umrle osebe zaradi alkohola v letu 2004 znašala 58,8 milijona evrov (14,1 milijarde tolarjev).

1.5.1.5.8.1. 7. Omejevanje porabe alkohola in prepreèevanje škodljivih posledic rabe alkohola

Slovenija je sicer bolj poznana kot vinorodna dežela, vendar pa je v nekaterih delih države tradicionalna tudi proizvodnja piva in žganih pijaè. Po nekaterih ocenah naj bi bila kar polovica slovenskih družin tako ali drugaèe vpletena v proizvodnjo alkoholnih pijaè (zlasti vina ali žganih pijaè) in veèina te proizvodnje ni pod državnim nadzorom. V Sloveniji je dokaj trdno zakoreninjeno razmišljanje, da je pitje alkohola povsem normalno, biti pijan pa tudi naj ne bi bilo niè nenavadnega. Bolj nenavadno je potemtakem v naši državi biti abstinent, zato je omejevanje porabe in prepreèevanje škodljivih posledic rabe alkohola še toliko težje.

Državni zbor RS je leta 2003 sprejel Zakon o omejevanju porabe alkohola, ki doloèa ukrepe in naèine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za prepreèevanje škodljivih posledic rabe alkohola. Kljub v marsièem strožji zakonodaji pa je oglaševanje alkoholnih pijaè (piva in vina) na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili iz leta 2002 ponovno (po mnogih letih popolne prepovedi) dovoljeno. Ob tem velja omeniti še to, da Zakon o medijih iz leta 2001 doloèa, da je oglaševanje alkoholnih pijaè prek medijev prepovedano, razen èe je z zakonom doloèeno drugaèe. Oglaševanje alkohola v medijih je sicer z zakonom zelo natanèno opredeljeno in vsebuje vrsto omejitev. Medijsko najbolj prepoznavna sta vsekakor opozorila, ki morata biti objavljena v sklopu vsakega oglaševalskega sporoèila, in sicer sta to "Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!" ali "Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!"

V Sloveniji že vrsto let poteka pilotski projekt mreže zdravih šol, ki vkljuèuje približno 130 šol, med katerimi je približno 100 osnovnih šol, ljubljanska bolnišnièna šola, Zavod za gluhe in naglušne, 25 srednjih šol in 5 dijaških domov. Evropska mreža zdravih šol (The European Network of Health Promoting Schools) je nastala kot strateški projekt pod okriljem WHO oziroma Svetovne zdravstvene organizacije (Urad za Evropo), Sveta Evrope in Evropske komisije. V njem sodeluje okrog 42 držav s približno 500 šolami, tisoèi uèiteljev in prek 400.000 uèenci. V mnogih državah delujejo nacionalne oziroma regijske mreže, v katerih je povezanih nadaljnjih 5.000 šol. Slovenija se je z 12 pilotskimi šolami prikljuèila Evropski mreži zdravih šol v letu 1993. Projekt podpirata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za šolstvo in šport, Inštitut za varovanje zdravja RS pa je nacionalni podporni center Zdravih šol. Eden od ciljev projekta je tudi spodbujanje zdravega naèina življenja, kamor spada tudi neuporaba alkohola.

Ravno tako se v šolah izvaja program "Alkohol? Starši lahko vplivamo", ki vkljuèuje razne brošure in plakate za starše ter priroènik za uèitelje, deluje pa po metodi vrstniškega usposabljanja. Program je nastal na Inštitutu za varovanje zdravja RS in želi ozavestiti mlade in njihove starše o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola, prepreèiti uživanje alkohola med mladimi oziroma zaèetek premakniti v odraslo dobo, zmanjšati tvegano in škodljivo rabo alkohola in posledice ter krepiti zdrav življenjski slog. Program je celosten in vkljuèuje uèence, uèitelje, šolske svetovalne in zdravstvene delavce ter starše.

Inštitut za varovanje zdravja RS je pristojen za zagotavljanje in širitev dokazov s podroèja javnega zdravja, s èimer omogoèa pripravljalcem politik in odloèevalcem lažje odloèanje na podroèju omejevanja porabe alkohola in prepreèevanja škodljivih posledic rabe alkohola. V ta namen izvaja periodiène mednarodne raziskave ESPAD in HBSC ter objavlja rezultate in jih predstavlja na novinarskih konferencah in drugod.

Nevladne organizacije izvajajo celo vrsto programov in projektov, ki so namenjeni ciljni populaciji mladih. Eden izmed njih je "Sporoèilo v steklenici", ki je potekal v letih 2003 in 2004. Namen akcije je bil seznaniti in pripraviti ljudi, da razmišljajo o manj tveganem pitju alkohola. V akciji so aktivno sodelovali tudi mladi, in sicer prek raznih dogodkov, razstav in delavnic, ki so jih organizirali sami. Akcijo je pripravila Katedra za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani v sodelovanju z Oddelkom za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in Fakulteto za socialno delo. Akcijo je podprlo tudi Ministrstvo za zdravje, vanjo pa so bile vkljuèene tudi številne lokalne skupnosti, regijski zavodi za zdravstveno varstvo in mreža zdravih mest. Posamezne aktivnosti iz projekta še vedno teèejo.

Nevladna organizacija Fundacija "Z glavo na zabavo" že osmo leto izvaja istoimenski program (krajše ZGNZ), katerega glavni namen je spodbujanje zdravja polnega življenja, zlasti kar zadeva prepreèevanje pitja alkohola. V sedmih letih delovanja so izvedli skoraj 260 prireditev, na katerih je sodelovalo prek 220.000 pretežno mladih obiskovalcev prireditev. Prejeli so skoraj 60.000 izpolnjenih anket in opravili prek 60.000 alkotestov. Vsem treznim obiskovalcem prireditev so podelili za veè kot 350.000 evrov praktiènih nagrad. Akcija je medijsko zelo prepoznavna, saj sami pripravljajo vrsto oddaj na nacionalni televiziji.

Leta 1998 je Vlada RS ustanovila Svet RS za preventivno in vzgojo v cestnega prometu, ki od zaèetka leta 2007 deluje v sklopu Direkcije RS za ceste pri Ministrstvu za promet. Svet izvaja številne aktivnosti s podroèja varnosti v cestnem prometu, zlasti pa akcije in programe namenjene prometni vzgoji otrok in mladostnikov, najšibkejših skupin udeležencev, ter akcije, ki opozarjajo na najpomembnejše dejavnike tveganja v prometu (prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, uporaba zašèitnih izdelkov, kot so èelade, otroški sedeži in varnostni pasovi).

Vrsta aktivnosti na podroèju omejevanja porabe alkohola in prepreèevanja škodljivih posledic rabe alkohola poteka že veè let tudi v sklopu zaèetka šolskega leta, v mesecu novembru (mesec preventive) in v predbožiènem oziroma prednovoletnem èasu. Številne aktivnosti na tem podroèju izvajajo razliène študentske in druge nevladne organizacije.

1.6. Mednarodno pravo

1.6.1. Splošna deklaracija èlovekovih pravic

V Splošni deklaraciji èlovekovih pravic se naslednji èleni najbolj dotikajo vprašanja uporabe konoplje:

Èlen 1 - Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.

Èlen 2 - Vsakdo je upravièen do uživanja vseh pravic in svobošèin, ki so razglašene s to Deklaracijo, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politièno ali drugo preprièanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo ali kakršnokoli drugo okolišèino.

Èlen 5 - Nihèe ne sme biti podvržen muèenju ali okrutnemu, neèloveškemu ali ponižujoèemu ravnanju ali kaznovanju.

Èlen 12 - Nikogar se ne sme nadlegovati s samovoljnim vmešavanjem v njegovo zasebno življenje, v njegovo družino, v njegovo stanovanje ali njegovo dopisovanje in tudi ne z napadi na njegovo èast in ugled. Vsakdo ima pravico do zakonskega varstva pred takšnim vmešavanjem ali takšnimi napadi.

Èlen 19 - Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihèe ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išèe, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.

Èlen 29 - 1. Vsakdo ima dolžnosti do skupnosti, v kateri je edino mogoè svoboden in popoln razvoj njegove osebnosti. - 2. Pri izvajanju svojih pravic in svobošèin je vsakdo podvržen samo takšnim omejitvam, ki so doloèene z zakonom, katerih izkljuèni namen je zavarovati obvezno priznanje in spoštovanje pravic in svobošèin drugih ter izpolnjevanje praviènih zahtev morale, javnega reda in splošne blaginje v demokratièni družbi. - 3. Te pravice in svobošèine se v nobenem primeru ne smejo izvajati v nasprotju s cilji in naèeli Združenih narodov.

Èlen 30 - Nobene doloèbe te Deklaracije se ne sme razlagati tako, kot da iz nje izhaja za državo, skupino ali posameznika kakršnakoli pravica do kakršnegakoli delovanja ali dejanja, ki bi hotelo unièiti v njej doloèene pravice in svobošèine.

1.6.2. Enotna konvencija o drogah (1961)

Konvencija o drogah iz leta 1961 omenja konopljo v 28. èlenu:

1. Èe država podpisnica dovoljuje pridelovanje konoplje za proizvodnjo konoplje ali hašiša, se mora ravnati po sistemu kontrol, kot navedeno v 23. èlenu glede kontrole opijskega maka.

2. Ta konvencija se ne nanaša na konopljo, namenjeno industriji (vlakna in semena) ali hortikulturi.

3. Države podpisnice bodo sprejele ukrepe za prepreèevanje zlorabe in nezakonite trgovine s konopljenimi listi.

V 23. èlenu, na katerega se nanaša 28. èlen, pa piše:

1.Država podpisnica, ki dovoljuje pridelovanje opijskega maka, bo ustanovila, èe tega še ni storila, in vzdrževala, eno ali veè vladnih služb za izvajanje nalog iz tega èlena.

2. Države podpisnice bodo sprejele naslednje ukrepe glede pridela opijskega maka:

a. Vladna služba bo doloèala podroèja in zemljišèa, kjer bo dovoljeno pridelovanje opija

b. opij bodo lahko pridelovali le s strani vladne službe pooblašèeni pridelovalci,

c. vsako dovoljenje bo doloèalo velikost zemljišèa, na katerem je dovoljeno pridelovanje opija

d. vsi pridelovalci opijskega maka morajo celotno letino izroèiti vladni službi. Vladna služba bo kupila in prevzela te letine takoj ko je mogoèe, a ne kasneje kot štiri mesece po žetvi.

e. vladna služba bo, glede opija, imela izkljuèno pravico do uvoza, izvoza, prodaje na debelo in hranjenja zalog, razen tistih, katere hranijo pridelovalci opija, zdravilnega opija in opijskih preparatov.

V 19.èlenu konvencija zahteva vsakoletna poroèila o pridelovalni površini, v 20. èlenu statistièna poroèila o zemljišèih, v 21. èlenu pa omejevanje pridelka na ocene po potrebah, izvozne potrebe in dodatne nabave za doseganje ocenjenih potrebnih kolièin.

1.6.3. Konvencija o psihotropnih snoveh (1971)

V preambuli konvencija izraža zaskrbljenost nad nezakonito mednarodno trgovino z drogami (predvsem z amfetamini) ter kot namen konvencije doloèi prepreèevanje te nezakonite trgovine, ter omejevanje trgovine s psihotropnimi snovmi na zakonite naèine, ob zavedanju, da so psihotropne snovi izrednega pomena za zdravje in znanost, ter da ukrepi z namenom prepreèevanja nezakonite trgovine tega ne smejo ovirati.

Na seznamu, priloženem Konvenciji, je konoplja pod imenom THC uvršèena v prvo skupino. Za snovi v tej skupini predpisuje 7. èlen, da države podpisnice dovoljujeo uporabo v zdravstvene in znanstvene namene, ter da mora od uporabnikov zahtevati nabavo uradnih dovolilnic, katere mora vlada kontrolirati, predvsem v zvezi s porabljeno kolièino, osebe, ki to izvajajo v zdravstvene ali znanstvene namene morajo svojo dejavnost dokumentirati in dokumente hraniti dve leti. Vlada doloèi uvoz oziroma uvoz dotiènih snovi le med pooblašèenimi organizacijami. Država s posebnimi dovolilnicami kontrolira osebe in organizacije, pooblašèene za pridelavo, predelavo in razdeljevanje psihotropnih snovi, kontrolira prostore, kjer se to izvaja, ter te prostore zavaruje pred krajo. Posebne dovolilnice pa niso potrebne za terapevte in znanstvenike.

V 16. èlenu konvencija doloèa, da mora država podpisnica obvestiti generalno skupšèino o taki vladni službi in ta služba mora generalni skupšèi vsako leto poslati poroèilo o pridelani kolièini, uvozu in izvozu psihotropne snovi v skupini 1. V preostalih èlenih konvencija zavezuje podpisnice k sprejemanju ukrepov proti širjenju odvisnosti od drog in nezakonitega prometa. Konvencija ima dodane obrazce za vsakoletna poroèila, in okenca, kamor se vpisuje podatke o pridelani kolièini; o kolièini, porabljeni za ne-psihotropne namene; o zalogah pridelovalcev na dan 31, decembra; o skupni uvoženi ter izvoženi kolièini; ter prostovoljne podatke o prabljeni kolièini. Obrazci vsebujejo tudi rubriko za konopljo, oziroma THC.

1.6.4. Konvencija zoper nezakonit promet drog in psihotropnih snovi (1988)

Konvencija v preambuli izraža svoje primarne cilje, namreè prepreèevanje nezakonitega prometa z drogami, katerega najveèje žrtve so otroci ter navaja svoja stališèa glede reševanja tega skrb vzbujajoèega vprašanja. V drugem èlenu je zapisan namen konvencije, namreè zboljšanje sodelovanja med državami podpisnicami v boju proti nezakonitem prometu z mamili in psihotropnimi snovmi z mednarodno razsežnostjo. Države podpisnice v skladu s temeljnimi doloèbami pravnih sistemov svojih držav sprejmejo ustrezne ukrepe in svoje obveznosti do konvencije izpolnjujejo v skladu z naèeli suverenosti, enakosti, ozemeljske nedotakljivosti ter nevmešavanja v notranje zadeve. Tretji èlen konvencije zavezuje države podpisnice, da kaznujejo namensko kršenje pravil o gojenju maka, koke in konoplje, doloèenih v konvenciji iz leta 1961 ter 1972. Veèji del konvencije natanèno doloèa strategijo boja proti organiziranim kršiteljem mednarodnih razsežnostih in v 12. èlenu dovoljuje državam podpisnicam, da v ta namen kontrolirajo osebe in podjetja, udeležena pri proizvodnji, predelavi in razdeljevanju psihotropnih substanc; da kontrolirajo na novo uvedeno proizvodnjo, predelavo in razdeljevanje psihotropnih snovi, ter prostore, kjer naj bi se to dogajalo, da od imetnikov dovoljenj zahtevajo, da si priskrbijo dovolilnice; da prepreèujejo kopièenje psihotropnih snovi na posameznih enotah, ki presegajo potrebe za normalno delo in pogoje na trgu. Zahteva pa konvencija od držav podpisnic, da v sodelovanju s proizvajalci, pridelovalci, uvozniki, izvozniki, prodajalci na debelo na na drobno uredijo sistem za spremljanje mednarodnega prometa; da zasežejo nezakonito proizvedene snovi, ter v primeru suma na nezakonito mednarodno trgovino o tem obvestijo prizadete države podpisnice; da zahtevajo pravilno oznaèevanje uvoza in izvoza, ter se te dokumente hrani dve leti. V 14. èlenu konvencija poudarja, da je ustrezne ukrepe za prepreèevanje nezakonitega gojenja maka, koke in konoplje na svojem obmoèju, država podpisnica dolžna sprejeti v skladu s temeljnimi èlovekovimi pravicami ter pri tem upoštevati tradicionalno zakonito uporabo, o kateri obstajajo zgodovinski dokazi, ter tudi varstvo èlovekovega okolja.

1.6.5. Deklaracija o smernicah za zmanjšanje povpraševanja po drogah (1998)

Deklaracijaje splošna, izraža zaskrbljenost nad narašèanjem nezakonite trgovine in odvisnosti od drog, še posebno zlorabe otrok v tem oziru, ter priporoèa, da države èlanice sprejmejo ukrepe za prepreèevanje širjenja odvisnosti od drog; za osvešèanje javnosti in seznanjanje s problemom odvisnosti; za posluh do potreb prebivalcev na razliènih obmoèjih ter usmerjanje v zdrav naèin življenja. Pretežni del besedila se nanaša na intravenozne uporabnike in odvisnike od heroina.

1.6.6. Resolucija o nadzoru pridelave konoplje in trgovine z njo 2005

Resolucija generalne skupšèine ZN izraža zaskrbljenost nad prepovedanimi nasadi konoplje zlasti v Afriki, kjer je poveèana pridelava konoplje skrajno nevarna za ekosistem zaradi ekstenzivne uporabe gnojil, prevelikega izkorišèanja zemlje in unièevanja gozdov za pridobitev novih polj za konopljo, pri èemer se pospešuje erozija zemlje. Izraža tudi zaskrbljenost nad zlorabo konoplje pri mladih, pri katerih lahko pripelje do tveganega obnašanja. Generalna skupšèina poziva države èlanice na ustvarjalno delovanje v smeri prepreèevanja prepovedanih nasadov konoplje zlasti v Afriki ter usmerjenost v trajnostni razvoj.

1.7. Pravo in politika EU

1.7.1. Frankfurtska resolucija 1990

1.7.1.1. Ugotovitve

1. Poskusi za izkoreninjenje ponudbe drog in povpraševanja po njih so se izjalovili. Povpraševanje po drogah obstaja še danes, navkljub vsem vzgojnim naporom, in vsa znamenja kažejo, da bomo morali živeti z realnostjo drog in uporabnikov drog tudi v prihodnosti.

2. Odvisnost od drog je družbeni pojav, ki ga ni moè izbrisati s politiko do drog, temveè uredi in v najboljšem primeru omejuje. Za mnoge uporabnike drog je odvisnost vmesna faza krize njihove osebne zgodovine, ki se lahko preseže s procesom zrelenja in osvobajanja od odvisnosti. Politika do drog naj ne ovira te procese temveè jim naj stoji ob strani.

3. Politika do drog, ki se bori proti odvisnosti od drog izkljuèno s kazenskim zakonikom in prisilno abstinenco, ter ki zahteva vnaprejšnjo motivacijo za abstiniranje, je propadla. Povpraševanje po drogah ni upadlo, družbena beda in telesno trpljenje sta narasla, vse veè odvisnikov umira, nezakonit trg z drogami se širi in ima vse veèje dobièke, narašèa tudi strah prebivalcev mest zaradi krimiala, ki narašèa skupaj s èrnim trgom.

4. Problemi z drogami niso zgolj posledica farmakoloških lastnosti drog, temveè so prvenstveno nastali zaradi prepovedanosti uporabe drog. Nezakonitost povzroèa, da so droge neèiste in drage, doziranje pa je komaj preraèunljivo. Prepoved je glavni razlog za povzroèanje odvisniške bede, smrti in kriminalitete. Kriminalizacija ni le prepeka za pomoè in terapijo, temveè sili tudi policijo in sodni siste, da izvaja naloge, ki jih ne more izpolniti.

5. Uporabniki drog živijo veèinoma v veèjih mestih, ker najdejo tam trg drog, sceno in pomoè. Posledièno so veèja mesta s tem tudi najbolj prizadeta, a njihov vpliv na politiko do drog je skromen in je v velikem nasprotju z bremenom, ki ga nosijo.

1.7.1.2. Sklepi

1. Dramatièen premik v prioritetah politike do drog je bistven. Pomoè odvisnikom mora sestavljati s preventivnimi in vzgojnimi ukrepi enako pomemben cilj politike do drog. Najveèja možna družbena in zdravstvena pomoè naj bo na razpolago na podroèju odvisnosti od drog in uporabe drog, represivne intervencije pa se morajo zminimalizirati. Kazenski pregon se mora usmeriti v borbo proti nezakonitemu prometu z drogami. Varovanje prebivalstva je posebno naloga policije.

Vsi, ki bi radi zmanjšali trpljenje, bedo in smrti, morajo najprej osvoboditi odvisnike od drog grožnje pred pregonom zgolj zato, ker uporabljajo droge. Hkrati pa ponudbe pomoèi ne smejo pogojevati popolne abstinence. Pomoè naj ne cilja le na zatiranje odvisnost, temveè mora dovoliti tudi èastno življenje z drogami.

2. Bistveno je, da politika do drog razlikuje med konopljo in drugimi nezakonitimi drogami, zaradi velikanske razlike v potencialu za odvisnost, nevarnost in družbeno sobivanje.

3. Razdeljevanje èistih igel in program metadona lahko zelo pomaga intravenoznim uporabnikom heroina.

4.Ustvarjena mora biti pravna podlaga za ustanavljanje 'zdravih prostorov', kjer se lahko uporablja droge pod nadzorom .

5. Zdravstveno kontrolirano predpisovanje drog dolgotrajnim uporabnikom se naj analizira brez predsodkov in v luèi zmanjševanja škode. Omogoèijo se naj poskusi v znanstvenem okvirju.

1.7.1.3. Nujnosti

1. Da naš koncept politike do drog prejme potrebno pravno, organizacijsko i finanèno podporo s strani naših vlad.

2. Da nakup, posest in uporaba ni veè kazniva (Amsterdamski model). Promet s konopljo naj bo zakonsko urejen.

1.7.1.4. Poziv

Pozivamo, da se v procesu združevanja Evrope, udejani potrebna koordinacija pravnih sistemov držav èlanic na podlagi politike dekriminalizacije in depenalizacije uporabnikov drog, kot tudi zmanjševanja škode.

1.7.2. Deklaracija evropskih mest o politiki drog (1998)

V uvodu je zapisano: »Javno mnenje, da z zatiranjem drog lahko rešimo probleme v zvezi s njimi, se je že davno izkazalo za napaèno. Èeprav nekatera mesta in države še vedno vztrajajo pri takšni politiki, ki se pogosto opira le na utopièno zamisel družbe brez drog, poudarjamo, da ta pristop v praksi nikoli ni in tudi v prihodnosti ne bo pripeljal do zadostnega izboljšanja položaja. Mi, mesta, zahtevamo potrebno svobodo in zakonski okvir, ki bi nam omogoèila izvajanje dobro uravnovešene pragmatiène politike drog v skladu s krajevnimi potrebami, ki bi temeljile na posebnih znaèilnostih problemov, povezanih z drogami, s socialnim in kulturnim okoljem in s prednostnimi nalogami politike v naših skupnostih, kakor je doloèeno v tej deklaraciji in v Frankfurtski resoluciji iz leta 1990. Pri tem razvoju bi morali sodelovati vsi lokalni organi in oblasti, ki se ukvarjajo s problemi v zvezi z drogami.

Èlovekove pravice in pravica vsakega èloveka do nepristranske pomoèi, ki mu omogoèa preživeti in ohraniti èloveško dostojanstvo, morajo z drogami ali brez njih predstavljati temelj mednarodne, državne in lokalne politike drog. Obenem je treba prebivalce naših skupnosti uèinkovito zavarovati pred problemi, povezanimi z drogami.«

V 4. èlenu piše o zatiranju: »Glavni cilj zatiranja uporabe drog v okviru zmanjševanja škode je zaèeti usklajeno skupno akcijo policije in sodstva na lokalni, državni in mednarodni ravni z namenom, da bi vplivali na razpoložljivost zakonsko dovoljenih in nedovoljenih psihoaktivnih snovi, na tak naèin, da bi bila razpoložljivost nadzorovana, škodljiva uporaba pa zmanjšana na minimum. Na lokalni ravni je osnovna naloga policije in sodnega sistema, da se bojujeta proti nezakonitemu trgu drog in zagotavljata varnost prebivalcem naših skupnosti, hkrati pa se,kadar koli je to le mogoèe, izogibata marginalizaciji uživalcev, ki ustvarja nove, dodatne nevarnosti za njihovo zdravje.«

V zakljuèku deklaracije piše: »Politiko drog je treba prikrojiti tako, da bo ustrezala politiènim in kulturnim razmeram in stopnji zavzetosti vseh prebivalcev.«

1.7.3. Strategija EU za boj z drogami 2000 – 2004

Strategija vsebuje poziv državam, naj svojo pozornost posamiiè in skupaj posvetijo prepreèevanju najrazliènejših odvisnostih, poleg drog tudi od alkohola, tobaka, zdravil, kockanja in hrane, najveèja skrb pa je prepreèevanje zlorabe otrok z drogami ter prepreèevanje kriminala, povezanega z drogami.

1.7.4. Akcijski naèrt EU za boj proti drogam (Uradni list Evropske unije, 8.7.2005)

V uvodu piše, da je v EU skoraj 2 milijona problematiènih uživalcev drog in da so droge zlasti pri mladini dosegle visoko raven. Vse veèjo zasrkbljenost povzroèa pogostnost primerov HIV /aidsa. Cilji strategije so zato doloèeni tako:

- doseganje visoke ravni varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije z dopolnjevanje ukrepanja držav èlanic za prepreèevanje in zmanjševanje uporabe drog, odvisnosti od drog in škode, ki jo droge povzroèajo zdravju in družbi;

- zagotavljanje, ob ustreznem upoštevanju dosežkov EU in vrednost v zvezi s temeljnimi pravicami in svobošèinami, visoke stopnje varnosti širše javnosti z ukrepi proti proizvodnji prepovedanih drog, èezmejnemu prometu s prepovedanimi drogami in zlorabi predhodnih sestavin ter z zaostrovanjem preventivnih ukrepov proti kriminalu, povezanemu z drogami, s pomoèjo uèinkovitega sodelavanja v sklopu skupnega pristopa;

-krepitev usklajevalnih mehanizmov EU, ki zagotavljajo, da je ukrepanje na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni dopolnjujoèe in prispeva k uèinkovitosti politik na podroèju drog znotraj EU in njenih odnosov z drugimi mednarodnimi partnerji. Slednje zahteva bolj jasno opredeljen evropski položaj v mednarodnih forumih, kakor so ZN in specializirane agencije, ki odražajo prevladujoè položaj EU, ki na tem podroèju deluje kot donator. Izmerljivo zmanjšanje uporabe drog, odvisnosti od drog in z drogami povezanih zdravstvenih in socialnih tveganj, s pomoèjo razvoja in izboljšanja na znanju temeljeèega uèinkovitega in celovitega sistema zmanjševanja povpraševanja, vkljuèno z ukrepi prepreèevanja, zgodnjega ukrepanja, zdravljenja, zmanjšanja tveganj, rehabilitacije in ponovnega socialnega vkljuèevanja v državah èlanicah EU. Ukrepi zmanjšanja povpraševanja po drogah morajo upoštevati z zdravjem povezane probleme in socialne probleme, ki so nastali z uživanjem nedovoljenih psihoaktivnih snovi ali s hkratnim uživanjem veè vrst drog v povezavi z dovoljenimi psihoaktivnimi snovmi, kot so tobak, alkohol in zdravila.

Med navodili za usklajevanje in uravnotežen pristop naroèa strategija okrepitev sodelovanja s civilno družbo, tako v smislu informiranja civilne družbe, kot posluha za mnenje civilne družbe.

Kot doloèljiv cilj glede zmanjševanja povpraševanja je zapisano:

-Izmerljivo zmanjšanje uporabe drog, odvisnosti od drog in z drogami povezanih zdravstvenih in socialnih tveganj, s pomoèjo razvoja in izboljšanja na znanju temeljeèega uèinkovitega in celovitega sistema zmanjševanja povpraševanja, vkljuèno z ukrepi prepreèevanja, zgodnjega ukrepanja, zdravljenja, zmanjšanja tveganj, rehabilitacije in ponovnega socialnega vkljuèevanja v državah èlanicah EU. Ukrepi zmanjšanja povpraševanja po drogah morajo upoštevati z zdravjem povezane probleme in socialne probleme, ki so nastali z uživanjem nedovoljenih psihoaktivnih snovi ali s hkratnim uživanjem veè vrst drog v povezavi z dovoljenimi psihoaktivnimi snovmi, kot so tobak, alkohol in zdravila.

Konoplja je v strategiji sicer omenjena še v kontekstu prepreèevanja organiziranih kriminalnih tihotapskih združb. Nadaljnje besedilo se ukvarja s prepreèevanjem kriminala, povezanega z drogami ter pranja denarja.

1.7.5. Strategija EU na podroèju drog 2005 - 2012 (Svet Evropske unije, 22. november 2004)

V uvodu izražena cilja sta:

-cilj EU je prispevati k doseganju visoke ravni varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije z dopolnjevanjem ukrepov držav èlanic za prepreèevanje in zmanjševanje uporabe drog, odvisnosti od drog in škode, ki jo droge povzroèajo zdravju in družbi.

- cilj EU in držav èlanic je zagotoviti visoko stopnjo varnosti širše javnosti z ukrepi, naperjenimi proti proizvodnji prepovedanih drog, èezmejnemu prometu s prepovedanimi drogami in zlorabi predhodnih sestavin, in z zaostrovanjem preventivnih ukrepov proti kriminalu, povezanemu z drogami, s pomoèjo uèinkovitega sodelovanja v sklopu skupnega pristopa.

Tako zatem pa sledi priznanje:

EU pri doseganju teh ciljev priznava, da je tudi sama deloma odgovorna za problem drog v svetovnem merilu, saj se na njenem obmoèju uporabljajo prepovedane droge in psihotropne snovi iz tretjih držav, proizvajajo in izvažajo pa se predvsem sintetiène droge; zato je odloèena reševati ta vprašanja.

Strategija ima dva osnovna pristopa, zmanjševanje povpraševanja in zmanjševanje ponudbe.

Glede zmanjševanja povpraševanja, piše v 22. èlenu:

- Strategija EU na podroèju drog 2005-2012 bo imela glede zmanjševanja povpraševanja za cilj naslednji konkreten, tj. doloèljiv rezultat: izmerljivo zmanjševanje uporabe drog, odvisnosti, z drogami povezanih socialnih tveganj in nevarnosti za zdravje z razvojem in izboljšavo uèinkovitega in celovitega, na znanju temeljeèega sistema zmanjševanja povpraševanja, vkljuèno z ukrepi prepreèevanja, zgodnjega posredovanja, zdravljenja, zmanjševanja škode, rehabilitacijo in socialno reintegracijo v državah èlanicah EU. Ukrepi za zmanjševanje povpraševanja po drogah morajo upoštevati zdravstvene in socialne probleme, ki jih povzroèa uporaba prepovedanih psihoaktivnih snovi in uporaba razliènih drog v povezavi s psihoaktivnimi snovmi, kot so tobak, alkohol in zdravila.

V èlenu 23. pa:

- Tak sistem zmanjševanja povpraševanja zajema v nadaljevanju navedene ukrepe, ki ustrezajo vsem razpoložljivim možnostim skladno z najnovejšimi znanstvenimi dognanji:

-odvraèanje ljudi od tega, da bi zaèeli uporabljati droge;

- prepreèevanje prerašèanja eksperimentiranja z drogami v redno uporabo;

- zgodnje posredovanje pri vzorcih uživanja drog, ki predstavljajo tveganje;

- zagotavljanje programov zdravljenja;

- zagotavljanje programov za rehabilitacijo in socialno reintegracijo;

- zmanjševanje škode, ki jo droge povzroèajo na zdravstvenem in socialnem podroèju.

Vsi ti ukrepi se medsebojno dopolnjujejo in jih je treba ponuditi kot celoto, da bodo tako lahko pripomogli k zmanjševanju uporabe drog in odvisnosti ter k zmanjševanju posledic, ki jih droge pušèajo na zdravstvenem in socialnem podroèju.

V 24. èlenu piše, da je »treba upoštevati tudi razliène stopnje tveganja za zdravje v povezavi z razliènimi oblikami uporabe drog (kot je uporaba veè razliènih drog) ali življenjskimi obdobji in posebnimi stanji (kot so zgodnja adolescenca, noseènost, vožnja pod vplivom drog).

Gled zmanjševanja ponudbe piše v 26. èlenu:

- Na podroèju zmanjševanja ponudbe naj bi Strategija EU na podroèju drog 2005-2012 in naèrti ukrepanja do leta 2012 doprinesli naslednje konkretne in doloèljive rezultate: merljivo izboljšanje uspešnosti, uèinkovitosti in temeljnega znanja pri posredovanju in ukrepih kazenskega pregona, ki ga EU in njene države èlanice izvajajo v zvezi s proizvodnjo in prometom s prepovedanimi drogami, zlorabo predhodnih sestavin, vkljuèno z zlorabo predhodnih sestavin za sintetiène droge, ki se uvažajo v EU, ter financiranjem terorizma in pranjem denarja v povezavi s kriminalom na podroèju drog. To izboljšanje naj bi dosegli tako, da bi se osredotoèili na organiziran kriminal v povezavi z drogami, pri èemer bi uporabljali obstojeèe instrumente in okvire, po potrebi pa bi se odloèili za regionalno ali vsebinsko sodelovanje in iskanje naèinov za krepitev preventivnih ukrepov v zvezi s kriminalom na podroèju drog.

Strategija se sicer ukvarja predvsem z usklajevanjem sodelovanja med starejšimi in novejšimi državami èlanicami EU.

1.7.6. Strategija EU na podroèju drog 2009 - 2012 (Svet Evropske unije, 2008)

Strategija se otvori s stavkom: »Prepovedane droge so velika skrb državljaniv Evropske unije, velika grožnja varnosti in z dravju evropske družbe in grožnja življenskim pogojem po svetu.«

Strategija se sprašuje, v kakšni meri so bili doseženi zastavljeni cilji: »‘… obèutno zmanjšati uporabo drog med prebivalstvom in zmanjšati socialno ter zdravstveno škodo, povzroèeno z uporabo in prometom s prepovedanimi drogami.«

V odgovor so podane tudi številke: Vsaj 70 milijonov državljanov Evropske unije je že poskusilo konopljo, najmanj 12 milijonov kokain, 9,5 milijonov ecstasy, in 11 milijonov amfetamine, medtem ko najmanj pol milijona prebivalcev dobiva nadomestna zdravila namesto heroina.

Strategija poziva k prepreèevanju kriminala in zdravstvene škode zaradi prepovedanih drog in prometa s prepovedanimi drogami, na primer k zmanjševanju tveganj, povezanih s prepovedanimi drogami, ter tveganega obnašanja, kot je medsebojna izposoja igel med heroinskim odvisniki.

Strategija še posebej poudarja pomembnost sodelovanja s civilno družbo in v tem smislu poziva države èlanice, da naj v odloèanje o politiki do drog na vseh nivojih vplete civilno družbo.

Poleg poziva državam èlanicam, naj se posvetijo mednarodnemu problemu prometa s prepovedanimi drogami, Strategija tudi poziva države èlanice, naj se posvetijo raziskovanju drog in težav, povezanimi z njimi.

1.8. Ustava Republike Slovenije

8. èlen Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi naèeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.

14. èlen (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake èlovekove pravice in temeljne svobošèine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politièno ali drugo preprièanje, gmotnostanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okolišèino.

15. èlen (uresnièevanje in omejevanje pravic) Èlovekove pravice in temeljne svobošèine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih doloèa ta ustava.

18. èlen (prepoved muèenja) Nihèe ne sme biti podvržen muèenju, neèloveškemu ali ponižujoèem kaznovanju ali ravnanju. Na èloveku je prepovedano delati medicinske ali druge znanstvene poskuse brez njegove svobodne privolitve.

34. èlen (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

35. èlen (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic) Zagotovljena je nedotakljivost èlovekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.

36. èlen (nedotakljivost stanovanja) Stanovanje je nedotakljivo. Nihèe ne sme brez odloèbe sodišèa proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati.

41. èlen (svoboda vesti) Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.

56. èlen (pravice otrok) Otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Èlovekove pravice in temeljne svobošèine uživajo otroci v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.

1.9. Dosedanje urejanje posameznih vprašanje v zvezi s konopljo v Republiki Sloveniji

1.9.1. Aktualna zakonodaja

1.9.1.1. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD)

Konoplja je omenjena v 9. èlenu, ki se glasi: »Vrtni mak (Papaver Somniferum) in konoplja (Cannabis Sativa l.) se lahko gojita samo za prehrambene in industrijske namene na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Natanènejše pogoje za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za kmetijstvo v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo in ministrom, pristojnim za notranje zadeve.«

V 11. èlenu piše: »Promet s prepovedanimi drogami na debelo lahko opravljajo pravne in fiziène osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo prepovedanih drog ter pravne in fiziène osebe, ki izpolnjujejo pogoje, doloèene s posebnim zakonom za opravljanje prometa z zdravili na debelo. Pravne in fiziène osebe, ki opravljajo promet s prepovedanimi drogami na debelo iz skupin I in II, morajo poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da imajo ustrezne prostore in opremo za hrambo in izdajanje prepovedanih drog, ki ustrezajo tehniènim in sanitarnim pogojem; 2. da hranijo prepovedane droge v posebnih prostorih, v katerih ne sme biti drugih proizvodov, ti prostori pa morajo biti zavarovani pred dostopom nepooblašèenih oseb. Minister podrobneje doloèi tehniène in sanitarne pogoje ter naèin zavarovanja prostorov iz prejšnjega odstavka.«

V 42. èlenu pa piše: »Z dnem, ko zaène veljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o proizvodnji in prometu mamil (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85) ter preneha veljati uredba o pridelavi konoplje (Uradni list RS, št. 36/99).«

1.9.1.2. Zakon o prepreèevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD)

Zakon ne omenja posebej konoplje. Ukvarja se s prepovedanimi drogami na splošno, oziroma s prepreèevanjem širjenja njihove uporabe in nezakonite trgovine. Posebej se osredotoèa na odvisnike od heroina ter na prepreèevanje tveganega obnašanja, kot je izmenjevanje igel.

1.9.1.3. Kazenski zakonik (KZ)

Kazenski zakonik konoplje posebej ne obravnava. Obravnava pa prepovedane droge in sicer v dveh èlenih. V 186. èlenu, ki prepoveduje neupravièeno proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, ter v 187. èlenu, ki prepoveduje omogoèanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu.

1.9.1.4. Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin

Ta zakon se posebej s konopljo ne ukvarja, ampak predpisuje splošne pogoje za pridelavo, pripravo za trg, uvoz in trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin

1.9.1.5. Pravilnik o obliki in naèinu vodenja evidenc in poroèil o prepovedanih drogah

Ta pravilnik doloèa obliko in naèin vodenja evidenc in poroèil o prepovedanih drogah, ki jih morajo voditi in pripravljati pravne in fiziène osebe, ki proizvajajo in opravljajo promet s prepovedanimi drogami na debelo.

1.9.1.6. Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka

Ta pravilnik doloèa natanènejše pogoje za pridobitev dovoljenja za pridelavo konoplje (Cannabis Sativa L.) in vrtnega maka (Papaver somniferum L.) .

V 2. èlenu piše: »V Republiki Sloveniji je dovoljeno gojiti konopljo ali vrtni mak na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,1 hektarja. Konoplja se lahko goji za namen pridelave semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetiène namene, za prehrano živali, za pridelavo vlaken in za industrijske namene.«

1.9.1.7. Zakon o zdravilih

1.9.1.7.1. Definicija zdravila

V 5. èlenu piše: » Zdravilo je vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so predstavljene z lastnostmi za zdravljenje ali prepreèevanje bolezni pri ljudeh ali živalih. Za zdravilo velja tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja pri ljudeh ali živalih ali se daje ljudem ali živalim z namenom, da bi se ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije prek farmakološkega, imunološkega ali presnovnega delovanja ali da bi se doloèila diagnoza.«

1.9.1.7.2. Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora

V 13. èlenu piše, da morajo tradicionalna zdravila rastlinskega izvora ustrezati naslednjim zahtevam:

1. imeti smejo terapevtske indikacije, primerne izkljuèno za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, ki so zaradi svoje sestave in namena primerna za samozdravljenje;

2. so izkljuèno za dajanje v skladu z doloèeno jakostjo in odmerjanjem;

3. so za peroralno ali zunanjo uporabo ali za inhaliranje;

4. obdobje tradicionalne uporabe zdravila je poteklo;

5. podatki o tradicionalni uporabi zdravila morajo biti zadostni, zlasti izdelek dokazano ni škodljiv v doloèenih pogojih uporabe, farmakološki uèinki ali uèinkovitost zdravila pa so verjetni na podlagi dolgotrajne uporabe in izkušenj.

Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora lahko vsebujejo tudi vitamine in minerale, èe zanje obstajajo dokumentirana dokazila o varnosti, pod pogojem, da vitamini ali minerali podpirajo delovanje rastlinskih uèinkovin glede navedenih terapevtskih indikacij. Èe organ, pristojen za zdravila, presodi, da tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora izpolnjuje merila za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom ali registracijo homeopatskega zdravila, se doloèbe za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora ne uporabljajo.

1.9.1.7.3. Vloga za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom

V 23. èlenu piše: »Vloga za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom vsebuje dokumentacijo in vzorce ter referenène standarde, èe je to potrebno in èe to zahteva organ, pristojen za zdravila. Dokumentacija iz prejšnjega odstavka zajema:

1. splošni del, ki vsebuje podatke o proizvajalcu, mestu izdelave, predlagatelju, bodoèem imetniku dovoljenja za promet, podatke o zdravilu, podatke o že izdanih dovoljenjih za promet ali o zavrnitvi ali preklicu dovoljenja za promet, povzetek glavnih znaèilnosti zdravila, navodilo za uporabo, osnutek ovojnine, podatke o statusu zdravila sirote, èe ga je zadevno zdravilo pridobilo, izvedenska poroèila in povzetke, oceno razmerja med tveganjem in koristjo zdravila, oceno tveganja za okolje in ostale podatke, potrebne za varovanje javnega zdravja, posebej za rizièna zdravila;

2. farmacevtsko-kemièni in biološki del, ki vsebuje podatke o kakovostni in kolièinski sestavi, opis naèina izdelave, kontrolo kakovosti vhodnih snovi, kontrole kakovosti v procesu izdelave, kontrolo kakovosti konènega izdelka, stabilnostne študije ter ostale potrebne podatke za varovanje javnega zdravja;

3. neklinièni farmakološko-toksikološki del, ki vsebuje podatke o farmakodinamiènih in farmakokinetiènih lastnostih zdravila, toksiènosti zdravila, vplivu na reprodukcijske funkcije, podatke o embrio-fetalni toksiènosti, mutagenosti in rakotvornem potencialu, podatke o lokalnem prenašanju, o izloèanju in ostale podatke, potrebne za varovanje javnega zdravja. Za zdravila, ki se uporabljajo v veterinarski medicini, farmakološko-toksikološki del vsebuje tudi podatke o ostankih in predlog karence;

4. klinièni del dokumentacije, ki vsebuje splošne podatke o preskušanju, o izvajanju preskušanja, rezultate preskušanja, klinièno-farmakološke podatke, podatke o biološki uporabnosti/bioekvivalenci (èe je potrebna), podatke o klinièni varnosti in uèinkovitosti, dokumentacijo o izjemnih okolišèinah v preskušanju (èe je potrebno) ter podatke o izkušnjah, pridobljenih po pridobitvi dovoljenja za promet v drugih državah, ter druge podatke, ki so potrebni za varovanje javnega zdravja.«

1. 9. 1.7. 4. Dobro uveljavljena uporaba

V 29. èlenu piše: »Ne glede na doloèbe 23. èlena tega zakona predlagatelju v vlogi ni treba predložiti lastnih podatkov o nekliniènih farmakološko-toksikoloških ali kliniènih preskušanjih, za zdravila za uporabo v veterinarski medicini pa tudi ne rezultatov testiranja ostankov, èe dokaže, da imajo uèinkovine zdravila že dobro uveljavljeno medicinsko ali veterinarsko uporabo z znano uèinkovitostjo in sprejemljivo ravnjo varnosti in je v uporabi v primernem obsegu že najmanj deset let na obmoèju Evropske unije in èe obstaja dovolj objavljene literature o uporabi uèinkovine. V takem primeru mora namesto lastnih podatkov predložiti ustrezne podatke iz literature.«

1. 9. 1.7. 5. Registracija tradicionalnega zdravila

V 36. èlenu piše: »Za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora se uporablja poenostavljeni postopek pridobitve dovoljenja za promet (postopek registracije tradicionalnega zdravila), v katerem predlagatelj v vlogi predloži splošni del ter farmacevtsko-kemièno in biološko dokumentacijo v skladu s 1. in 2. toèko drugega odstavka 23. èlena tega zakona. Namesto podatkov iz 3. in 4. toèke drugega odstavka 23. èlena tega zakona predloži:

1. bibliografske ali strokovne dokaze, da je bilo zadevno ali ustrezno drugo zdravilo v medicinski uporabi najmanj 30 let pred datumom vloge, od tega najmanj 15 let v Evropski uniji. Èe se zdravilo manj kot 15 let uporablja v Evropski uniji in pri tem izpolnjuje pogoje za tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora, organ, pristojen za zdravila, predloži dokaze o dolgotrajni uporabi tega ali ustreznega drugega zdravila Evropski agenciji za zdravila v oceno in

2. bibliografski pregled podatkov o varnosti skupaj z izvedenskim poroèilom in na zahtevo organa, pristojnega za zdravila, katere koli dodatne podatke, ki so potrebni za oceno varnosti zdravila.

Potrebna dokazila o medicinski uporabi v obdobju 30 let, zahteve za drugo ustrezno zdravilo ter obliko in vsebino zahtevane dokumentacije v nacionalnem postopku, postopku z medsebojnim priznavanjem in decentraliziranem postopku ter naèin reševanja arbitražnih postopkov, pravila oznaèevanja in oglaševanja za tradicionalna zdravila rastlinskega izvora predpiše pristojni minister.

1. 9. 1.7. 6. Pogojno dovoljenje za promet z zdravilom

V 40. èlenu piše: »Organ, pristojen za zdravila, lahko izjemoma in po uskladitvi s predlagateljem izda dovoljenje za promet pod pogojem, da predlagatelj izpolni doloèene zahteve, predvsem v zvezi z varnostjo zdravila, obvešèanjem pristojnih organov o vseh dogodkih v zvezi z uporabo zdravila ter potrebnimi ukrepi. Tako dovoljenje se lahko izda samo, èe obstajajo objektivni in preverljivi razlogi, ki jih predpiše pristojni minister. Podaljšanje veljavnosti dovoljenja za promet je povezano z vsakoletno oceno o izpolnjevanju zahtev. Organ, pristojen za zdravila, na podlagi pozitivne ocene o izpolnjevanju zahtev izda novo odloèbo in njeno izdajo objavi. Seznam zahtev se javno objavi skupaj s konènimi roki in datumi izpolnitve.«

1.9.1.8. Dva pravilnika o prometu s prepovedanimi drogami

1.9.1.8.1. Pravilnik o postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami

V 2. èlenu piše: »Dovoljenje za promet prepovedanih drog skupine I se izda pravnim in fiziènim osebam ki izpolnjujejo pogoje iz 11. èlena zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.«

V 3. in 4. èlenu pa piše: »Dovoljenje za izvoz/uvoz prepovedanih drog skupin II in III se izda pravnim in fiziènim osebam, ki izpolnjuje pogoje iz 11. èlena zakona in naslednja pogoja: 1. èe se prepovedana droga izvaža za medicinske, veterinarske, uène ali znanstveno-raziskovalne namene; 2. èe je zahtevi za dovoljenje za izvoz priloženo uvozno dovoljenje za doloèeno vrsto in kolièino prepovedane droge, ki ga je izdal organ države uvoznice.«

1.9.1.8.2. Pravilnik o tehniènih in sanitarnih pogojih ter naèinu zavarovanja prostorov za hrambo in izdajanje prepovedanih drog iz sk. I in II

Ta pravilnik doloèa tehniène in sanitarne pogoje ter naèin zavarovanja prostorov za hrambo in izdajanje prepovedanih drog iz skupin I in II, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fiziènih osebe pri opravljanju prometa z navedenimi prepovedanimi drogami na debelo.

1.9.1.9. Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)

V 2. in 3. odstavku 47. èlena piše: »Zdravnik ne sme ukrepati brez bolnikove privolitve oziroma privolitve staršev za osebe, mlajše od 15 let, oziroma skrbnika, kadar gre za osebe pod skrbništvom. Ukrepi brez privolitve bolnika, staršev ali skrbnika so dopustni le, èe bi opustitev zdravljenja povzroèila bolniku zdravstveno škodo in bolnik ni sposoben odloèanja o sebi zaradi motenj zavesti ali hude oslabitve umskih sposobnosti ali umske manjrazvitosti ali duševne motnje, zaradi katere je hudo motena bolnikova presoja.«

V 48. èlenu pa: »Zdravnik ni odgovoren za potek zdravljenja bolnika, kadar se ne ravna po navodilih zdravnika.«

1.9.1. 10. Odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin

V 2. èlenu piše: »Zdravilne rastline so razvršèene v tri kategorije: kategorija H, kategorija Z, kategorija ZR. V kategorijo H se razvrstijo zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot hrana, èe se uporabljajo predvideni deli rastlin v primerni stopnji rasti (dozorelosti). Za zdravilne rastline iz te kategorije, ki so v zahtevnejših farmacevtskih oblikah za peroralno uporabo (raztopine, ekstrakti, tinkture...), je potrebno pridobiti mnenje Urada Republike Slovenije za zdravila. Èe imajo izdelki iz teh rastlin navedene zdravilne ali zdravilske uèinke, spadajo med zdravila skupine C. V kategorijo Z se razvrstijo zdravilne rastline, ki so namenjene predvsem zdravilski uporabi, spadajo med zdravila skupine C. V kategorijo ZR se razvrstijo zdravilne rastline, katerih zdravilska uporaba zahteva nadzor. Zanje je znaèilna strupenost pri prekoraèenih odmerkih, v priporoèenih odmerkih pa so pogosti neželeni stranski uèinki, tako da varnost ni zagotovljena brez primernega nadzora zdravljenja. V tej kategoriji so tudi rastline s toksikomanogenim uèinkom. Spadajo med zdravila skupine A.

1.9.1.11. Zakon o zdravstvenem varstvu

V 2. èlenu piše: »Vsakdo ima pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje. Nihèe ne sme ogrožati zdravja drugih. Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva in dolžnost, da prispeva k njegovemu uresnièevanju v skladu s svojimi možnostmi. Vsakdo je dolžan poškodovanemu ali bolnemu v nujnem primeru po svojih moèeh in sposobnostih nuditi prvo pomoè in mu omogoèiti dostop do nujne medicinske pomoèi.«

V 3. èlenu pa: »Republika Slovenija z ukrepi gospodarske, ekološke in socialne politike ustvarja pogoje za uresnièevanje zdravstvenega varstva in nalog pri krepitvi, ohranitvi in povrnitvi zdravja ter usklajuje delovanje in razvoj vseh podroèij s cilji zdravstvenega varstva. Obèina in mesto v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi zagotavljata pogoje za uresnièevanje zdravstvenega varstva na svojem obmoèju. Podjetja, zavodi, druge organizacije in posamezniki so pri opravljanju in naèrtovanju svoje dejavnosti dolžni zagotavljati pogoje za uresnièevanje zdravstvenega varstva z razvijanjem in uporabo zdravju in okolju neškodljivih tehnologij ter z uvajanjem ukrepov za varovanje in krepitev zdravja pri njih zaposlenih delavcev oziroma varovancev.«

1.9.1.12. Zakon o zdravilstvu

V 4. èlenu piše o zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah, ter med zdravilskimi metodami navaja:

– »metode interakcije med umom in telesom« – ki krepijo sposobnost duha, da vpliva na delovanje telesa;

– »biološko osnovane metode« –pri katerih se za zdravljenje in tudi prepreèevanje bolezni uporabljajo živila, zdravilna zelišèa in mikronutrienti;

V 6. èlenu piše: »Zdravilsko dejavnost izvajajo zdravilci. To so polnoletne fiziène osebe, ki imajo pridobljeno najmanj srednjo izobrazbo zdravstvene smeri ali pridobljeno najmanj srednjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, ki jih predpiše minister, in veljavno licenco, pridobljeno skladno s tem zakonom.«

V 11. èlenu pa: »Zdravilec mora od uporabnika storitev pred zdravilsko obravnavo pridobiti pisno izjavo o privolitvi v zdravilski sistem ali zdravilsko metodo. Izjava mora vsebovati najmanj podatke o tem, da je uporabnik zdravilskih storitev seznanjen z vrsto zdravilskega sistema ali zdravilske metode, z naèinom uporabe zdravilskega sistema ali zdravilske metode, ter z dejstvom, da morebitna odklonitev že izvajanega medicinskega zdravljenja lahko privede do škodljivih posledic za njegovo zdravje. Kadar je uporabnik storitev otrok do petnajstega leta starosti ali oseba pod skrbništvom, mora zdravilec pridobiti pisno izjavo staršev oziroma skrbnikov.«

1.9.1.13. Pravilnik o seznamu prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ter drugih psihoaktivnih snovi in njihovih presnovkov

V 2. èlenu pravilnika piše: »Psihoaktivne snovi so:

– zdravila, ki so v skladu s predpisi o oznaèevanju zdravil oznaèena s polnim trikotnikom v rdeèi barvi (trigonik – absolutna prepoved upravljanja vozil),

– zdravila, ki so v skladu s predpisi o oznaèevanju zdravil oznaèena s praznim trikotnikom v barvi teksta (trigonik – relativna prepoved upravljanja vozil),

– prepovedane droge iz I., II. in III. skupine prepovedanih drog, ki jih doloèa predpis, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog.

1.9.1.14. Resolucija o nacionalnem programu na podroèju drog 2004 – 2009

V uvodu piše: »resolucija o nacionalnem programu izrazito temelji na naèelu uravnoteženega medsektorskega sodelovanja in vzpostavljanja partnerskega odnosa države s civilno družbo na podlagi potreb in uèinkov.«

V 2. èlenu resolucije so našteta naèela. »Prvo našteto naèelo, varovanje èlovekovih pravic«, piše med drugim, »zagotavlja enakopravno vkljuèevanje uporabnikov drog, zdravljencev in rehabilitiranih nekdanjih uporabnikov drog v vsakodnevno življenje. Pomeni tudi spremembo odnosa okolice do razliènih programov zdravljenja in socialne obravnave odvisnih od drog in tudi spremembo odnosa do samih uporabnikov drog ter za lažjo dostopnost razliènih programov za vse, ki jih potrebujejo.«

Omenjeno je še »Naèelo celovitega in soèasnega reševanja problematike drog«, » Naèelo globalnosti pojava drog in posledièno globalnega sodelovanja«, »Naèelo decentralizacije«, ter

»Naèelo zagotavljanja varnosti prebivalcev Republike Slovenije, ki izhaja iz ustavno zagotovljene osebne varnosti in varovanja premoženja državljanov Slovenije. Pomeni tudi zmanjševanje sekundarne kriminalitete, povezane z uporabo in preprodajo drog. Naèelo temelji na slovenski zakonodaji in konvencijah Združenih narodov ter drugih mednarodnih aktih. Država je dolžna zagotoviti tako politiko do drog, ki bo šèitila mladostnika pred škodljivimi posledicami uporabe prepovedanih drog.«

»Naèelo prilagojenosti razliènim skupinam prebivalstva«, se glasi: »Razviti je treba prilagojene vsebine dela za razliène ciljne skupine prebivalstva in njihove potrebe, od preventivnih programov, programov zmanjševanje škode do ustreznih oblik zdravljenja odvisnosti, socialne obravnave in rehabilitacije.«

»Naèelo zagotavljanja možnosti za odgovorno sprejemanje odloèitev o neuporabi drog, še posebej med otroki in mladostniki«, se glasi:

»Država je dolžna z ustreznimi ukrepi otroke zašèititi pred uporabo prepovedanih drog in prepreèiti uporabo drog pri nezakoniti proizvodnji in trgovini z drogami. Podpirati jih mora pri odgovornem sprejemanju odloèitev o neuporabi drog. Popolne abstinence ni realno prièakovati za vse. Država je prek vzgojno-izobraževalnega sistema (in drugih sistemov) dolžna izvajati najrazliènejše pristope, ki zajemajo prepreèevanje uporabe drog (cilj je popolna abstinenca oziroma odlaganje iniciacije v kasnejšo starost), zmanjševanje tveganj, povezanih z uporabo drog (varnejša uporaba, èe pride do uporabe drog), in nadzor nad ponudbo. Otroke in mladostnike mora seznaniti z negativnimi uèinki uporabe drog na individualni in družbeni ravni ter jim dati znanje in razviti sposobnosti, s pomoèjo katerih se bodo odgovorno odloèali o neuporabi drog oziroma ob uporabi drog za èim manj tvegano uporabo drog. Država to naèelo uresnièuje tako, da otrokom in mladostnikom, staršem in vzgojiteljem omogoèa dostop do objektivnih informacij, znanj in vešèin. Otroci in mladostniki morajo vedeti, kako droge vplivajo na družbo in posameznika, razumeti morajo tveganja povezana z uporabo drog, imeti morajo možnost prouèevati, kako bi lahko zmanjšali individualne in družbene težave zaradi drog, prav tako pa tudi možnost pogovarjati se o teh vsebinah z odraslimi, ki jim zaupajo, ter z vrstniki v skladu s svojo razvojno stopnjo. Obenem pa morajo imeti možnost vplivanja in soodloèanja v svojem socialnem okolju.

Omenjeno je še »Naèelo uravnoteženosti pristopov«, kjer je razloženo: »Naloga države je, da podpira uravnotežen razvoj vseh strokovno in znanstveno utemeljenih pristopov in programov ter iskanje novih rešitev pri obravnavi uporabe in zlorabe drog. Naèeloma noben pristop na podroèju drog nima veèje prednosti, temveè se smiselno povezujejo in vkljuèujejo v usklajene dejavnosti na razliènih ravneh.«, ter

» Naèelo ustavnosti in zakonitosti«, kjer piše: » V skladu z Ustavo Republike Slovenije in zakonskimi doloèili resolucija o nacionalnem programu uresnièuje veljavno zakonodajo ter ratificirane mednarodne konvencije in pogodbe, ki jih je Republike Slovenije sprejela v svoj pravni red. Cilj je tudi spremljanje in prouèevanje morebitnih pobud za spremembo zakonodaje na podroèju problematike prepovedanih drog.«

V èlenu 1.4.2.2., z naslovom »Uporabniki drog kot soustvarjalci programov in hkrati soodgovorni za svoje težave«, piše: »Podpreti je treba organizacije uporabnikov drog.«

Èlen 1.4.2.3.3. je posveèen civilni družbi. Med drugim v njem piše: »Civilno družbo razumemo kot protiutež državi, sestavljajo pa jo samostojni posamezniki ter razliène oblike njihovega povezovanja in organiziranja. Bistvena znaèilnost civilne družbe je prav njena loèenost od države in njenih struktur, kar je hkrati pogoj za njeno samostojnost in obstoj.«

Med dejavnostmi za zmanjševanje povpraševanja po drogah je med drugim zapisan tudi podnaslov: »Spremembe zakonodaje«, kjer piše:

»Posest prepovedane droge je po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami prekršek. Prouèiti je treba možnost za spremembo omenjenega zakona zaradi doloèitve mejne kolièine prepovedane droge za lastno uporabo in kolièine prepovedane droge, ki se ne more šteti veè za lastno uporabo. V tem primeru je treba spremeniti tudi kazensko zakonodajo. Treba je prouèiti tudi smiselnost in uèinkovitost kaznovanja posesti prepovedanih drog do kolièine, ki jo potrebujejo uporabniki drog za enkratno uporabo, èe druge okolišèine ne kažejo na možnost zlorabe prepovedanih drog.«

1. 9. 2. Ocena stanja

1. 9. 2. 1. Mednarodne konvencije naroèajo spoštovanje èlovekovih pravic in domaèih posebnosti

Vprašanje konoplje je bilo eno najbolj protislovnih družbenih vprašanj 20 stoletja in to je še danes. Glede konoplje obstajajo velike razlike in najrazliènejše nianse v državnih zakonodajah, vsa ta navidezna nepreglednost in neusklajenost pa izhaja iz osnovnega protislovja, ki veže veèino držav po svetu, podpisnic konvencije združenih narodov o drogah iz leta 1961. Tam je namreè konoplja uvršèena v prvo skupino drog, ki jih je teba najstrožje nadzorovati, obrazloženo pa je to z navajanjem smrtne nevarnosti konoplje, njenega povzroèanja odvisnosti in hude zdravstvene škode. Glede na to, da so se vse te navedbe v 50 letih od konvencije izkazale za neosnovane, kar ni ostalo skrito strokovni in širši javnosti, so se države morale pri svojah zakonodajah znajti po svoje, in sicer v skladu z napotki konvencije o drogah iz leta 1961 in vseh kasnejših, ki so se vse naslanjale nanjo, ter vseh ostalih konvencij glede drugih vprašanj. Konvenciija namreè ni zakon, temveè napotek, smernica, kar je kot v vseh konvencijah poudarjeno tudi v konvenciji iz leta 1961, glede izvedbe vseh svojih napotkov pa izrecno izraža tudi nujnost samostojnega odloèanja držav podpisnic glede ukrepov, ki jih bodo sprejemale ter usklajenosti z domaèo zakonodajo ter s Splošno deklaracijo o èlovekovih pravicah.

1. 9. 2. 2. Zdravilna konoplja ne predstavlja nevarnosti za javno zdravje

V preteklih letih se je izkazalo, da uporaba zdravilne konoplje ni nevarna, da ne zasvoji in da ne škodi zdravju, temveè je nasprotno temu, ena najbolj zdravilnih rastlin na svetu z izredno širokim spektrom delovanja in edistvenimi lastnostnmi, kot je na primer nevrogeneza, tvorba novih možganskih celic, katerega ni sposobna nobena druga znana snov. Potem so se oglasili nekateri pomisleki, da uporaba konoplje vendarle pri nekaterih osebah lahko vpliva negativno, na primer pri mladoletnikih, duševno prizadetih ali pri voznikih. Glede voznikov je bilo opravljenih precej raziskav, ki so ugotovile, da so uporabniki konoplje v resnici bolj previdni vozniki, kot ostali vozniki in da imajo celo manjšo statistiko prometnih nesreè, kot obièajni vozniki. Poleg tega se je uporaba zdravilne konoplje v zadnjih 30 letih ne le razširila, ampak se je vklopila v družbo in to neproblematièno, razen, kolikor je kriminalizirana in so s tem njeni uporabniki marginalizirani. Opravljeno je bilo niè koliko znanstvenih in vladnih študij, ki so vse potrdile, da uporaba konoplje ne predstavlja take težave, kot jo predstavlja njena prepoved, a status konoplje po svetu je še vedno kontroverzen.

1. 9. 2. 3. Frankfurtska deklaracija 1990 daje za vzor amsterdamski model

Med tem, ko ameriška politika kot osnovni motor nasprotnikov konoplje poskuša vplivati na ZN za sprejemanje resolucij usmerjenih proti uporabi konoplje, pa je v Združenih državah hkrati tudi najveèje združenje policistov, ki se javno in organizirano zavzemajo za prenehanje prohibicije, ki ne povzroèa drugega, kot èrni trg, kriminal, bedo in nenadzorovan promet z najrazliènejšimi nevarnimi in strupenimi snovmi. Evropska politika je nagnjena bolj k èlovekovim pravicam kot ameriška, poleg tega pa tudi nima neposrednih ekonomskih interesov za prepoved, konoplja je namreè najveèja konkurenca naftni industriji, ki je moèan faktor v ameriški zunanji politiki. Tako je zveza evropskih mest v frankfurtski deklaraciji leta 1990 pozvala k svobodnemu prometu s konopljo in dala za zgled Amsterdamski model.

1.9.2.4. Slovenski predpisi niso usklajeni z ustavo

Kakšen je položaj Slovenije glede tega? ZPPPD je strožji od konvencije o drogah iz leta 1961 in kasnejših, ki dovoljujejo nasade zdravilne konoplje v hortikulturne, terapevtske in znanstvene namene. Uporaba zdravilne konoplje v Sloveniji sicer ni veè kaznovana z zaporom, sankcije pa še vedno obstajajo. Resolucija o drogah naravnost vpije po spremembi zakonodaje. Zakaj? Sankcionirana uporaba v terapevtske namene je protiustavna. Konvencija iz leta 1961 poudarja dovoljene nasade v hortikulturne in zdravstvene namene, ter poudarja nujnost usklajevanja politike do drog z domaèo zakonodajo in èlovekovimi pravicami. Po ustavi imamo zagotovljeno telesno in duševno nedotakljivost. Telesna in duševna nedotakljivost zajema tudi pravico do zdravljenja samega sebe po svojih željah in sposobnostih, saj tudi Zakon o zdravnikih pravi, da zdravnik lahko proti volji pacienta poseže v zdravljenje samo v primeru, ko bolnik ni sposoben razumno misliti in se odloèati. Samozdravljenje je uveljavljen termin v zdravstvu, in ga v Sloveniji uporablja 72 % prebivalcev. Štiri odstotke, kolikor je rednih uporabnikov konoplje po svetu in verjetno tudi pri nas, je torej le del prebivalstva, ki si svoje zdravstvene težave lajša z zdravilnimi zelišèi in ne del prebivalstva, ki bi bil nagnjen k sodelovanju s èrnim trgom, v kar je zaradi nerodne zakonodaje prisiljen. Uporabnikov konoplje zato ne smemo gledati kot na namerne lomilce zakonov ali zlorabnike, temveè moramo gledati nanje v smislu 29. èlena Zakona o zdravilih, namreè dobro uveljavljene zdravstvene prakse, ki se zaradi posebnih pogojev – prohibicija, zgolj ni mogla evidentirati kot taka – je pa v Sloveniji že veè kot 30 let uveljavljena samozdravilna praksa - kar je po 40. èlenu taistega zakona objektivni in preverljivi razlog za izjemo in vsaj pogojno priznanje konoplje kot tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora.

1.9.2.5. Terminološki vidik

Težava je torej predvsem terminološke narave. Konoplja je zdravilna rastlina, uvršèena pa je med strupene rastline. Uporaba konoplje je terapija, zakonodaja pa jo opredeljuje kot zlorabo. Hortikulturno gojenje, ki je obièajno za druga zdravilna zelišèa, zakonodaja obravnava v sklopu boja proti mednarodni trgovini z drogami. Izraz droge, ki dejansko pomeni zdravila, se uporablja v skupni navezi – prepovedane droge, kot bi bila to lastnost snovi samih, ne pa spremenljivih èloveških predpisov. Poleg tega se redne uporabnike konoplje opisuje kot odvisnike, èeprav konoplja ne zasvoji tako kot alkohol, opijati ali amfetamini, niti tako kot nikotin ali kofein, saj ne povzroèa odvisniške krize, po drugi strani pa se obièajnih bolnikov ne obravnava kot odvisnike, èeprav lahko veè desetletij redno jemljejo zdravila, ki jim jih kot nujna predpiše zdravnik ali pa vse življenj uporabljajo razlièna domaèa zdravilna zelišèa, ki jih po svoji izbiri gojijo v vrtu ali naberejo v naravi. Prepreèevanje rednega jemanja zdravil ali zdravilnih zelišè v terapevtske namene po svoji izbiri meji na muèenje in trpinèenje, ki je s slovensko ustaveposebej prepovedano. Nadaljni terminološki problem je razmejevanje med uživanjem in uporabo. Kadar uživamo živila, se to sliši zdravo, ko pa se omenja uživanje konoplje, to zveni uživaško. V èem pa je pravzaprav razlika med uživanjem konoplje in njeno uporabo v zdravilne namene? Raziskave so pokazale, da je ravno tisti obèutek vznesenosti, katerega uporabnikom konoplje neuporabniki najbolj oèitajo kot nekaj sebiènega in družbeno negativnega, ravno obèutek pomirjenja in blaženja depresije tisti, ki je bistveno povezano z nevrogenezo, tvorbo novih možganskih celic (katere mimogrede omenjeno, uporaba alkohola in še marsièesa, unièuje), nevrogeneza pa je bistveno povezana s procesi zdravljenja. Oèitek uživanja konoplje je v svojem bistvu torej oèitanje zdravljenja in splošnega boljšanja poèutja. Zdravljenje, terapija in boljšanje svojega poèutja ne morejo biti sporni, niti družbeno negativni pojmi, zato pejorativnost izraza 'uživanje' ni na mestu, saj gre v svojem bistvu za samozdravljenje. Trenutno tolmaèenje izrazov, ki ni ne povsem v skladu s konvencijami o drogah iz leta 1961 in kasneje, ne s slovensko ustavo, je sporno.

1.9.2.6. Doloèanje dovoljene kolièine je doloèanje dovoljene svobode

Velika Britanija je konopljo premikala iz prve skupine drog v drugo, pa tretjo, pa spet v drugo, odvisno od trenutne britanske vlade. Tudi je konoplja v zadnjih letih dvakrat spremenila svoj položaj na seznamu zdravilnih rastlin v Sloveniji, ne pa tudi na seznamu prepovedanih drog. Nizozemska in nekatere druge države so uvedle toleranco za kolièino, ki je dovoljena za osebno uporabo. Te kolièine pa se med seboj precej razlikujejo. Najnovejša kolièina, za katero se zavzemajo na Portugalskem in v Španiji, znaša 2,5 g na dan, oziroma 75 g na mesec, ali 900 g na leto. Na Èeškem se zavzemajo za ureditev samozdravljenja, ker so se novi predpisi o zdravilni konoplji za osebno uporabo in na recept izkazali za pomanjkljive. Slovenska ustava doloèa, da so naše pravice omejene samo s pravicami drugih. Omejevanje naše pravice do samozdravljenja torej ni ustavno, temveè nam ustava zagotavlja pravico do samozdravljenja po naših željah, potrebah in sposobnostih. Samozdravljenje pa lahko izvajamo le z zadostno kolièino zdravil, ki jih za samozdravljenje potrebujemo. Zato je edina razumna mera, ki upošteva tako ustavo, kot mednarodne konvencije o prepreèevanju nezakonitega prometa s konopljo, tista, ki ne dovoljuje gojenja oziroma pridelave, ki presega osebne potrebe. Osebne potrebe rednih uporabnikov konoplje so povpreèno okoli 900 gramov na leto, kar pomeni, da bi kolièine, ki bi znatno presegale 1000 g letne zaloge na uporabnika, znale utemeljevati sum na nezakonit promet s konopljo, manjše kolièine pa ne in omejevanje manjših kolièin zdravilne konoplje je protiustavno.

1.9.2.7. Uskladitev predpisov je nujnost tudi v skladu s smernicami Resolucije o drogah 2005-2009

Resolucija o drogah, kot omenjeno, klièe k zakonskim spremembam. A h kakšnim spremembam? Zagotovo k takšnim, ki so èim bolj usklajene z mednarodnimi konvencijami in resolucijami, ter predvsem s slovensko ustavo . Današnji zakoni in predpisi z njimi niso usklajeni.

1.9.2.8. Trenutna uvrstitev konoplje na uradnih seznamih je neznanstvena

1.9.2.8. 1. ZPPPD omenja prehrano kot dovoljeno uporabo konoplje, zdravilna konoplja pa se lahko uporablja na razliène naèine, tudi kot hrana. Izbris konoplje iz seznama prepovedanih drog je iz znanstvenega stališèa nujen, saj konoplja lastnosti, ki pogojujejo njeno u vrstitev na seznam prepovedanih drog, nima. Tak izbris iz znanstvenega stališèa nikakor ni sporen, saj ga utemeljujejo številne znanstvene in vladne študije. Enako tudi popravek uvrstitve konoplje na seznamu zdravilnih rastlin iz skupine N v skupino Z ne more biti sporen, saj je njena zdravilna vrednost in nenevarnost enako dokazana s številnimi znanstvenimi in vladnimi raziskavami. Èetudi tuje, je treba te raziskave upoštevati kot merodajne, saj domaèih raziskav zaenkrat paè ni, kar je nedvomno ravno krivda prestroge zakonodaje. Razen izbrisa pa se zakon v vsem ostalem drži konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961, oziroma v skladu s konvencijo v vseh podrobnostih izvaja potreben nadzor nad prometom s konopljo.

1. 9. 2. 8.2. Uvrstitev konoplje v prvo skupino prepovedanih drog ni utemeljena

1. 9. 2. 8.2. 1. Splošno o neutemeljenosti uvrstitve v prvo skupino prepovedanih drog

Sama uvrstitev konoplje v slovenski zakonodaji na seznam prepovedanih drog ni utemeljena, še posebej, ker je njena uvrstitev v zakonu opravièena z besedami, da spada med »rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroèi njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini«.

Konoplja namreè ni nevarna za zdravje ljudi, niti ne povzroèa hudih posledic, saj ne povzroèa telesne odvisnosti, niti poškodb tkiva, temveè se nasprotno, vse veè uporablja v zdravstvene namene, saj so kanabinoidi bistven del hormonskega sistema èloveških in živalskih teles. V zadnjih petdesetih letih, še posebno v zadnjem èasu, se je vedno bolj ugotavljalo zdravilne lastnosti in danes vemo, da je konoplja dragocena zdravilna rastlina s širokim spektrom zdravilnih uèinkov, ki zdravi in lajša vrsto resnih tegob in bolezni, kot so depresije, revmatizem, degenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, multipla skleroza, levkemija, tumor, rak itd.

1.9.2.8. 2. 2. Zgodovina prepovedi uporabe

1.9.2.8. 2. 2.1. Konoplja se je leta 1925 brez posebne utemeljitve uvrstila skupaj z opijem na seznam prepovedanih narkotikov

Kot omenjeno, je bilo gojenje konoplje še pred relativno kratkim èasom ponekod predpisano z zakonom. Celoten potek prepovedi od zaèetkov do svetovne veljavnosti je popolnoma prepleten z ekonomsko politiko zadnjih dobrih sto let, ki se je organsko navezovala na opijsko politiko, katere zaèetek sega še v zaèetek 18. stoletja in je v celoti potekala v tujini. Pri nas je prepoved konoplje vstopila že docela izoblikovana v 60 letih 20 stoletja, ko je Jugoslavija podpisala konvencijo ZN o narkotikih iz leta 1961. Za boljše razumevanje okolišèin, ki so privedle do prepovedi konoplje, pred tem na kratko povzemimo zgodovino prepovedi opija.

Ko so Holandci na zaèetku 18 stoletja odkrili, kako lahek in stalen je zaslužek z opijem, so zaèeli Angleži njegovo uporabo razširjati po Kitajski in kmalu zaèeti bogateti z njegovo preprodajo. Opij je bil prvotno sicer zgolj uspavalo in sredstvo proti boleèinam, zdravilo, pridobljeno iz vrtnega maka, zelišèa, ki je na bližnjem in daljnem vzhodu vèasih raslo na vsakem malo bolj urejenem vrtu, v samostanih in zdravilišèih pa sploh ni smelo manjkati. Uporabljali so ga po potrebi, odvisniki pa so bili redki ali neopazni, dokler niso Angleži zaèeli izkorišèati tega holandskega "patenta" in ga zaèeli masovno razširjati na Kitajsko ter mu navijati ceno.

Èez nekaj manj kot trideset let je takratni kitajski cesar zaradi pojava številnih odvisnikov zaèel postavljati doloèene omejitve, predvsem obdavèitve, kasneje pa tudi prepovedi. Angleži so te omejitve in prepovedi bolj ali manj ignorirali in zaradi teh konfliktov sta kasneje, v 19. stoletju, izbruhnili dve opijski vojni. Kitajska je bila v vojnah poražena in je morala sprejeti angleške pogoje, zaradi obsežne trgovine z opijem pa se je njegova uporaba poèasi razširila tudi v Evropo, predvsem v Anglijo, zato so konec 19 stoletja njegovo uporabo v Angliji omejili na Kitajce in Indijce. Podobno so jo v Združenih Državah Amerike omejili na kitajske èetrti, vendar je zaradi velikega števila kitajskih priseljencev, ki so opravljali težka dela za obèutno manj denarja, kar je delno prispevalo k brezposelnosti prebivalcev, zaèelo prihajati do rasne nestrpnosti.

Te okolišèine je medijski mogotec Randolph Hearst še dodatno podpihoval z zgodbami o kitajskih "pošastih", ki bi naj z opijem omamljale in osvajale bele Amerièanke. Hkrati so iz opija v laboratorijih uspeli sintetizirati morfij, ter kmalu zatem še heroin, katerega so zdravniki takrat silno hvalili, tako da se je uporaba opijatov nekoliko poveèala. Ker Amerika od trgovine z opijem takrat ni imela dobièka, je Hearstovo podpihovanje privedlo do prepovedi opija v Ameriki leta 1905. Uvoz opija v ZDA je bil prepovedan leta 1906, hkrati ko je bil konèno tudi podpisan sporazum med Anglijo in Kitajsko glede prometa z opijem, leta 1909 pa je bila na ameriško pobudo sklicana mednarodna opijska komisija v Šanghaju, kjer je proti temu "zlu" ostro nastopil nek ameriški škof. Leta 1909 je bila Anglija prisiljena ustaviti svojo prodajo opija na Kitajsko. Leta 1914 je v ZDA stopil v veljavo "Harrisonov ukrep za obdavèitev narkotikov", ki je prodajo opija in kokaina v ZDA strogo omejeval na medicinsko uporabo, leta 1923 pa so jo v celoti prepovedali. Tri leta prej, leta 1920, se je zaèela tudi znana alkoholna prohibicija, katero so se trudili uresnièiti prezbiterijanski in baptistièni duhovniki že vse od leta 1840. Prohibicija alkohola je trajala le 13 let, do leta 1933.

Leta 1925 je bila v Ženevi mednarodna konvencija o kontroli narkotikov, ki jo je organizirala Liga narodov. Na njej so tik pred zakljuèkom na pobudo turške in egipèanske delegacije k narkotikom, ki jih je treba omejevati, brez posebne obravnave prviè uvrstili tudi konopljo. Egipèanska komisija je takrat trdila, da konoplja povzroèa norost, to pa je razlagala z navedbo statistik, ki so govorile, da je bilo v Egiptu takrat med nore prištetih trikrat veè moških, kot žensk. Ker so moški, kot je znano, kadili hašiš, ki se prideluje iz konoplje, bi naj to dokazovalo povezanost konoplje in norosti. Rekreativna uporaba konoplje v psihotropne namene je bila v Evropi sicer neproblematièna, a morda ravno zato, ker o njej niso nikoli veliko razmišljali, so tudi evropske države podprle takšno klasifikacijo, èeprav je Indija temu takrat ostro nasprotovala.

1.9.2.8. 2. 2.2. Uvrstitev med strogo nadzorovane snovi na seznamu Združenih narodov je bila plod dejavnosti konkurenène industrije

V zgodnjih tridesetih letih 20. stoletja so Združene države Amerike obèutile masovno priseljevanje mehiških pomožnih delavcev, kar je ponovno vznemirilo prebivalstvo in rasna nestrpnost se je spet poveèala. William Randolph Hearst je bil takrat lastnik velike površine gozdov in je bil velik monopolist za prodajo lesa, proizvodnja konoplje pa je bila temu nevarna konkurenca predvsem zaradi njene izjemne primernosti za izdelavo papirja. Ko je po svojem lastnem receptu naveze rasizma in demonizacije neke psihotropne rastline ponovil svoj medijski napad, le da tokrat ni uporabil naveze Kitajcev na opij, temveè navezanost Mehièanov na konopljo, je zanjo celo vpeljal mehiški izraz marihuana, tako da se Amerièani niso niti zavedali, da gre za rastlino, ki jo poznajo in raste vsepovsod okoli njih. Hearst je konopljo povsem neutemeljeno povezoval z izgubo razsodnosti, z umori, posilstvi in homoseksualnostjo.

Leta 1931 je postal direktor zvezne ameriške pisarne za narkotike bivši prohibicijski komisar Harry Anslinger. Leta 1933 je bila prohibicija, oziroma prepoved alkohola ukinjena in že leta 1935 je Anslinger s pomoèjo "dokaznega gradiva", se pravi Hearstovih propagandnih èlankov, predstavil v ameriškem kongresu konopljo kot "najbolj nevarno drogo na svetu", èemur je sicer nasprotovala medicinska stroka, a se o tem takrat uradno ni smela izjasniti, saj so Aslingerja poleg Hearsta podpirali tudi mogotci ameriške petrokemiène industrije iz družin Rockefeller, Morgan, Mellon in Dupont.

Ob tistem èasu je namreè Henry Ford izumil svoj trajnosti avtomobil, izdelan v celoti iz konoplje. Konopljena karoserija je bila namreè cenejša, lažja in moènejša kot ploèevinasta, pa tudi motor je poganjalo gorivo iz konoplje, kar je pomenilo, da ni bilo nobenih škodljivih izpuhov in onesnaževanja zraka. To ameriški naftno kemièni industriji seveda ni ustrezalo in do leta 1937 jim je skupaj uspelo preprièati politike v Washingtonu, da so pristali na prepoved konoplje. To ni bilo posebno težko, ker je bil eden najveèjih donatorjev predsednika Roosevelta ravno J.D. Rockefeller. Istega leta je Dupont patentiral tkanino najlon (narejeno iz nafte), kateri je bila konoplja seveda velika konkurenca.

Anslinger je nadaljeval svoj križarski pohod proti konoplji še v naslednjih letih in ga razširil na svetovno prizorišèe. Leta 1961 mu je uspelo preprièati Združene narode na njihovi konvenciji o narkotikih, da so konopljo uvrstili v isto skupino najbolj nevarnih drog kot heroin in kokain. Po nasvetu Aslingerja je Svetovna zdravstvena organizacija neutemeljeno sklepala, da konoplja ljudi hudo zasvoji in da je brez kakršnega koli zdravilnega uèinka.

1.9.2.8. 2. 2.3. Konoplja in njeni uporabniki so velika žrtev tako imenovane »vojne proti drogam«

V 60. letih 20. stoletja so ameriške tajne službe razširjale uporabo drog med mladimi z namenom diskreditacije oziroma oèrnjenja mirovniškega gibanja, ki je nasprotoval vojni v Vietnamu. Vojaška uporaba psihotropnih substanc je že stara zadeva, ena izmed najstarejših takih substanc, ki se je uporabljala v vojaške namene je bila seveda alkohol. V obeh svetovnih vojnah so vojakom dajali amfetamine, v drugi svetovni vojni so preizkušali tudi z meta-amfetamini (danes znanimi kot "exctasy"). Vojaške raziskave psihotropnih substanc pa so poèasi zajele tudi civilno prebivalstvo- V 50 letih 20 stoletja so neko vas v Franciji na primer v raziskovalne namene poškropili z LSD, seveda brez vednosti poskusnih kuncev, od katerih jih je kar nekaj pristalo v psihiatriènih bolnišnicah.

Vojaške raziskave konoplje so bile v 50. letih 20. stoletja motivirane predvsem z iskanjem "seruma resnice" ter primernega sredstva za "pranje možganov" oziroma manipuliranje razliènih delov prebivalstva. Konoplja se je sicer pri iskanju seruma resnice in sredstva za pranje možganov ter manipulacijo izkazala za neuèinkovito, toliko bolj pa je bila uspešna v projektu širjenja prepovedanih drog med mladino, saj se je prvotno z zlimi nameni podtaknjeno "hipi" mirovniško gibanje "flower power", ki je povezovalo zavzemanje za mir s svobodo do uživanja psihotropnih snovi, povsem nasprotno prvotnemu namenu ameriške tajne službe razširilo po vsem zahodnem svetu. Mladi so predvsem konopljo hvaležno sprejeli kot duhovni dar, ki je uživalcem omogoèal spreminjanje fokusa njihove zavesti, avto - psihoterapijo, sredstvo za èišèenje duše, vrata v višje dimenzije, zdravilo za prekinitev starih in nepotrebnih vzorcev, sprostitev napetosti, uravnovešanje razpoloženja, vir navdiha, splošno boljšanje poèutja, jaèanje imunskega sistema itn. Masovna uporaba konoplje, ki sama na sebi ni imela nobenih opaznih ali dokazljivih negativnih socialnih posledic, je povzroèila, da so konopljo v zaèetku sedemdesetih let zaèeli tolerirati tudi na Nizozemskem, kasneje tudi v Španiji in Švici.

A ne tudi v ZDA in v državah, od katerih so ZDA to bolj odloèno zahtevale. Leta 1968 se je v ZDA iz treh oddelkov, ki so se na razliènih ministrstvih ukvarjala s podobnimi vprašanji ( na pravosodnem, vzgojno-izobraževalnem ter finanènem ministrstvu) izoblikovala "Pisarna za narkotike in nevarne droge" (ki si je s še neko drugo pisarno leta 1973 združila v zloglasno DEA). Leta 1970 je takratni predsednik Nixon podpisal "Razumljiv ukrep za prepreèevanje in kontrolo zlorabe drog", katerega se je po razkritju, da je med 10 in 15 odstotki ameriških vojakov odvisno od heroina, prijel izraz "vojna proti drogam", kateri so se po ameriškem pozivu pridružile še nekatere druge države, predvsem v latinski Ameriki. 1982 je takratni ameriški podpredsednik Bush st. uspel za to "vojno" pridobiti CIA in ameriško vojsko.

Od leta 1993 vodi "vojno proti drogam" Bela hiša, in sicer iz Državne pisarne za politiko kontrole drog. Statistika vojne proti drogam se je že kmalu izkazala za porazno, saj je zahtevala ogromno denarja, pozitivni rezultati pa so bili zanemarljivi, saj se je število uporabnikov dejansko obèutno poveèalo. Zaradi dobièka na èrnem trgu so se vmešale razliène kriminalne združbe, tako da je tudi ta "vojna" kmalu zaèela zahtevati èloveške žrtve. Zaradi prepovedi so se napolnili ameriški zapori in stigmatizirali, oziroma ožigosali široki deli prebivalstva. Iz protesta proti tej "vojni proti drogam" se je v ZDA leta 2002 ustanovila zveza policistov proti prepovedi uporabe drog LEAP. Drugega junija letos pa je 19 èlanska komisija, ki jo med drugimi sestavljajo bivši generalni sekretar ZN Kofi Anan, bivši predsednik Mehike Ernesto Zedillo, bivši predsednik Brazilije Fernando Henrique, bivši predsednik Kolumbije Cesar Gaviria, bivši zunanji minister EU Javier Solana, bivši zunanji minister ZDA George Schultz, sedanji grški premier Papandreu in drugi, pozvala h zakljuèku "vojne proti drogam", saj je ugotovila, da je bila ta vojna popolnoma zgrešena. Ta njihov sklep je popolnoma razumljiv, èe si ogledamo že droben delec statistike:

- Ameriška vlada je samo v letu 2010 za to "vojno" zapravila 15 milijard $, letos pa že 7 milijard, kar pomeni približno 500$ na sekundo

- Leta 2009 je bilo v ZDA zaradi vojne proti drogam aretiranih veè kot milijon in pol ljudi, letos že skoraj 800 000, kar pomeni približno eno aretacijo na vsakih 20 sekund.

- Leta 2009 je bilo zaradi pregona konoplje v ZDA aretiranih skoraj 900 000 ljudi, letos že èez 400 000, kar pomeni eno aretacijo zaradi konoplje vsake pol minute.

- Leta 2008 je bilo v ZDA zaradi vojne proti drogam milijon in pol aretacij, od tega jih je pol milijona pristalo v zaporih.

- Zaradi pregona konoplje v ZDA vsako leto aretirajo in sodno obravnavajo okoli 800 000 ljudi, kar ameriško državo stane okoli 7 milijard $.

Naj omenimo še dejstvo, da so se v zadnjih letih odkrili številni škandali, ko so se kot tihotapci najveèjih kolièin kokaina iz južne Amerike in heroina iz Afganistana izkazali ravno tisti, ki bi morali to tihotapstvo zatirati, namreè ameriška vojska in CIA, ki vojne proti drogam ne vodita zgolj na domaèem terenu, v ZDA, temveè tudi v Latinski Ameriki, kjer je doma kokain ter v Afganistanu, kjer rase 90 % svetovne zaloge opija, iz katerega pridelujejo heroin.

1.9.2.8. 2. 2.4. Izkušnje Indije

Poroèilo globalne komisije za konopljo, bolj znano kot Beckleyevo poroèilo, ki se je zavzelo za popolno sprostitev gojenja konoplje in zgolj omejevanje uporabe mladoletnim, duševno prizadetim osebam in noseènicam, je indijski poslanec zgornjega doma Jaswat Singh leta 2008 pozdravil z besedami: »Strinjam se z zakljuèki in priporoèili globalne komisije za konopljo. V Indiji, zgodovinsko in kulturno, psihoaktivne snovi niso javnosti nikoli zbujale skrbi. Zaradi narave in samourejajoèega naèela naše družbe ni Indija nikoli potrebovala zunanjih pravil ali celo upravljanja njihove pridelave, uporabe ali obrednega in verskega uživanja. Takšne dejavnosti, nikoli skrite, so bile in so sprejete kot kulturna norma, ki jo omejujejo le vezi družbe. Zato je ostala konopljater opij in podobne naravne snovi prosta kakršne koli podzemne trgovine – dokler ni prišla 'kontrola in komercijala'. Britanska vzhodnoindijska družba je bila tista, ki je prva zaèela opij trgovati komercialno, kar je vodilo k opijskim vojnam lleta 1839 in 1856. Temu je sledila zakonodaja, a ta zakonodaja ni imela uèinka naprimer na Radžputance, ki so nadaljevali z življenjem po svojih starodavnih naèelih. Kot je to še danes. Po nastopu naše samostojnosti leta 1947, je Indija kot del svojega procesa modernizacije sprejela zahodne in ameriške metode kontrole drog, podpisala konvencijo iz leta 1961, ter sprejela zakon o drogah in psihotropnih snoveh leta 1964, ki je brez pomisleka o indijskih posebnostih in razliènostih, zavezal Indijo k unièenju vse kulturne uporabe konoplje v 25 letih. Konoplja (ki lahko v Indiji raste kjerkoli) in opijski proizvodi so postali nezakoniti. Žal v Indiji sploh ni bilo javne debate o tem pomembnem zakonu, niti ni bil zakon pred sprejetjem dobro preuèen. Ta zakon je spremenil naravo naše trgovine z drogami. Tradicionalne kmete so zamenjali dobavitelji kriminalnih mrež. Prodaja konoplje in opija je postala tvegana kot prodaja modernih prihotropnih drog, zato so se raje prodajale trde sintetiène psihotropne droge, ker je bil dobièek veèji. Ta premik se je ustalil. Politièno nestabilen položaj v Afganistanu, Pakistanu na Cejlonu in v delih Indije je pritegnil v trgovino z drogami veè militantnih skupin. Na sreèo je kmeèka Indija ostala veè ali manj neprizadeta in indijske kulturne norme še obstajajo. A kako dolgo bo ta konstruktivna kulturna organska solidarnost še trajala na našem podeželju? Na to težko vprašanje nimam odgovora.«

1.9.2.8. 2. 3. Primerjava z alkoholom

Alkoholne pijaèe se v Sloveniji uporabljajo tradicionalno in njihova uporaba ni prepovedana, kljub temu, da ima alkohol docela neprijetne lastnosti, na primer to, da lahko telesno zasvoji èloveka, da ob stalni uporabi lahko škodi zdravju ter povzroèi hude telesne okvare in halucinacije, da so možne tudi zastrupitve in predoziranja s smrtnim izidom, da moèno vpliva na psihofiziène sposobnosti in je zato nevaren dejavnik v prometu ter velik povzroèitelj prometnih nesreè in nesreè pri strojih, katerih vodenje zahteva prisebnost in natanènost. Alkohol je tudi eden najveèjih dejavnikov, ki negativno vpliva na družinsko življenje, razpad družin in loèitve. Poleg tega spodbuja agresijo, v Sloveniji in po svetu pa žrtve alkohola in alkoholizma štejejo v milijonih - za razliko od konoplje, ki ne povzroèa odvisnosti, ne povzroèa agresije, ni nevaren dejavnik v prometu, ne povzroèa telesnih okvar niti ni z njo možno predoziranje, saj je konopljena uèinkovina enaka našim lastnim hormonom, povrhu vsega pa je še dokazano zdravilna za veliko število bolezni, katere lajša, zdravi in prepreèuje.

1. 9. 2.8. 2. 4. Primerjava s sintetiènimi zdravili in drogami

V Konvenciji iz leta 1971 so naštete tudi vse znane sintetiène droge. Mnoge države so na svojem ozemlju prepovedale promet in prodajo teh nevarnih sintetiènih snovi, ki še niso bile dovolj raziskane, oziroma je bilo v raziskavah skorajda brez izjeme ugotovljeno, da povzroèajo hude stranske posledice. Slovenija, za razliko od mnogih drugih držav, ni prepovedala niti ene sintetiène droge, èeprav predstavljajo ravno sintetiène droge eno najhujših groženj za javno zdravje, posebno mladino, saj škodijo zdravju, v veèini primerov lahko ob prevelikih odmerkih povzroèijo hude telesne okvare ali smrt, ter povzroèajo odvisnost. Za razliko od konoplje.

1.9.2.8.3. Konoplja izpolnjuje vse pogoje za registracijo v skupino Z na seznamu tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora.

1.9.2.8. 3.1. Narašèanje porabe konoplje v zdravilne in samozdravilne namene potrjuje upravièenost njene prekvalifikacije

Konoplja se uporablja v zdravilne namene že tisoèletja, v zadnjih štiridesetih letih pa je njena poraba v zahodnem svetu kljub prepovedi obèutno porasla v samozdravilne namene, zaradi èesar v naprednih okoljih lahko konopljo v zdravilne namene uporabljajo vse bolj in bolj tudi uradno. Na podlagi teh dejstev in raziskav, ki jih podpirajo, je torej smiselno konopljo izbrisati iz ZPPPD ter Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ter jo na seznamu zdravilnih rastlin uvrstiti v skupino Z – in na seznam tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora. V skupino Z na seznamu zdravilnih rastlin spadajo zdravilne rastline, ki so namenjene za prepreèevanje in zdravljenje bolezni in bolezenskih stanj. Tako rastline kot izdelki za peroralno uporabo, ki vsebujejo zdravilne rastline iz te kategorijev naravni ali predelani obliki, se praviloma razvrstijo med zdravila, ki se izdajajo brez recepta. Status se lahko prekvalificira, èe dotièna zdravilna rastlina:

1. ni toksikomanogena - da torej ne zasvoji èloveka in ne povzroèa telesne odvisnosti,

2. ni nevarna - da ni bilo smrtnih žrtev, neposredno povezanih z njo,

3. je medicinsko uporabna ali celo, uporabljana v dobri veri brez znanstvenih dokazov,

4. zdravilno zelišèe, ki se vsesplošno uporablja za samozdravljenje po svetu že vsaj 30 let, oziroma vsaj 15 let v EU.

5. ne povzroèa nevarnosti za promet - ni vzroèno neposredno povezana z nobeno prometno nesreèo.

Vse te pogoje konoplja izpolnjuje!

1.9.2.8. 3. 2. Konoplja ni toksikomanogena - ne povzroèa telesne odvisnosti

1.9.2.8. 3. 2. 1. Konoplja povzroèa v možganih drugaène reakcije, kot droge, ki povzroèajo telesno zasvojenost in odvisnost

Dr. Stylliani Vlachou iz Univerze na Kreti je leta 2005 izvedla raziskavo, v kateri je ugotovila, da povzroèa konoplja v možganih povsem drugaène reakcije, kot droge, ki povzroèajo telesno zasvojenost in odvisnost.

http://www.researchgate.net/publication/7914759_CB1_cannabinoid_receptor_agonists_increase_intracranial_self-stimulation_thresholds_in_the_rat

1.9.2.8. 3. 2. 2. Uèinkovine konoplje nevtralizirajo delovanje kokaina na možgane, ki povzroèa telesno zasvojenost in odvisnost

Dr. Stylliani Vlachou je leta 2008 tudi ugotovila, da uèinkovine konoplje nevtralizirajo tisto delovanje kokaina na možgane, ki povzroèa telesno zasvojenost in odvisnost.

http://www.researchgate.net/publication/5474344_Enhancement_of_endocannabinoid_neurotransmission_through_CB1_cannabinoid_receptors_counteracts_the_reinforcing_and_psychostimulant_effects_of_cocaine

1.9.2.8. 3. 2. 3. Uporaba konoplje ne povzroèa smrtnih žrtev, da ne povzroèa telesne zasvojenosti ter da ne ogroža prometne varnosti

Povzetek raziskav o konoplji, namenjen zgornjemu domu britanskega parlamenta »House of Lords«, ki ugotavlja, da uporaba konoplje ne povzroèa smrtnih žrtev, da ne povzroèa telesne zasvojenosti ter da ne ogroža prometne varnosti, vse podprto z informacijami o virih:

http://www.erowid.org/plants/cannabis/uk_lords_report/ToxicEffects.shtml

1.9.2. 8. 3. 3. Konoplja ni nevarna, saj ni smrtnih žrtev, neposredno povezanih z njo,

1.9.2.8. 3.3.1. Statistike smrtnosti

1.9.2.8. 3.3.1.1. Statistika za leto 2001, 'Smrti, kjer je bila med vzroki za smrt navedena tudi konoplja'.

Od 81 primerov, kjer so navedli 'duševne vzroke, povezane s konopljo', je bil v 78 primerih poleg konoplje naveden še vsaj en dodaten vzrok z visoko statistiko smrtnosti.

V treh preostalih primerih je šlo za: zadušitev zaradi bruhanja, zastrupljenost s èistili ter kombinacijo veè razliènih nevarnih drog poleg konoplje.

http://www.briancbennett.com/charts/death/01pot-related.htm

1.9.2.8. 3. 3.1. 2. V primerih, ko so našli pri umrlih sledove konoplje, so vsi umrli zaradi nekega drugega vzroka smrti.

V 58 primerih, ko so našli pri umrlih sledove konoplje, so vsi umrli zaradi nekega drugega vzroka smrti. Te statistike torej pomenijo, da je bilo leta 2001 v ZDA med 2,416,425 smrtnimi primeri 135 takšnih, ki so bili povezani s konopljo. Pri 58 so našli drug vzrok smrti, a je imel umrli v telesu sledi konoplje, pri 81 pa so zapisali neobièajno obnašanje, ki so ga pripisali konoplji, od katerih je bil 78 primerom doloèen poleg tega še en drug, bolj verjeten vzrok smrti z visoko statistiko smrtnosti, v treh preostalih primerih pa so samovoljno priredili statistike, saj je šlo konkretno za zadušitev zaradi bruhanja, zastrupitev s èistili in smrt zaradi kombinacije z razliènimi drogami.

http://www.briancbennett.com/charts/death/2001potdeaths.htm

1.9.2.8. 3. 3.2. Primerjalna statistika

za primerjavo v VB leta 1995 smrti: (UK drug death figures: deaths per annum)

Alkohol[1] - 4,235 smrtnih žrtev

Tobak[1] -120,000 smrtnih žrtev

Konoplja[1,2] -1

LSD[1] -0

Orešèki[3] -7

Viagra[3] -7

Ecstasy[1] -4

[1] podatki Lorda Hansarda za leto 1995.

[2] Smrt povzroèena zaradi vdihanja bruhanja ( Hansardovo poroèilo o medicinski konoplji )

[3] BBC news

http://www.urban75.com/Drugs/drugdeath.html

1.9.2. 8. 3. 4. Raziskave

1.9.2. 8. 3. 4. 1. Konoplja ni toksièna in ni kancerogena

Dr. P. C. Chan je leta 1996 v raziskavi, izvedeni na Univerzi v Severni Karolini ugotovil, da THC ni toksièen in ni kancerogen.

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0272059096900482

1. 9. 2. 8. 3. 4. 2. Konoplja zavira smrtnost, oziroma pomanjkanje kanabinoidov viša statistiko smrtnosti

Dr. Andreas Zimmer je leta 1998 v raziskavi na Karolinškem inštitutu iz Stockholma ugotovil, da THC zavira smrtnost, oziroma, da pomanjkanje kanabinoidov viša statistiko smrtnosti.

http://www.pnas.org/content/96/10/5780.full

1. 9. 2. 8. 3. 4. 3. Konoplja uporabnika ne zasvoji in ne predstavlja življenjske nevarnosti

Ameriški inštitut za raka je objavil veè študij, ki dokazujejo, da konoplja ne zasvoji uporabnikov in da ne predstavlja življenske nevarnosti.

http://www.cancer.gov/cancertopics/pdq/cam/cannabis/healthprofessional/page6

1.9.2.8.3.4.4. Redna uporaba konoplje nima negativnega uèinka na sposobnost kratkotrajnega spomina, ki je bistven za uèenje in razumevanje novih dražljajev.

Na oddelku za fiziologijo in farmakologijo v New Hampshireu so leta 2003 ugotovili, da redna uporaba konopljenih uèinkovin nima negativnih stranskih uèinkov na sposobnost kratkotrajnega spomina, oziroma, da se zmanjšana sposobnost kratkotrajnega spomina, ki vèasih spremlja zaèetno uporabo konoplje, po njeni daljši uporabi, ne glede na kasnejšo rednost ali prekinitve, izboljša.

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12921345

1. 9. 2. 8. 4. Konoplja je medicinsko uporabna in se uporablja na podlagi številnih izkušenj in podatkov raziskav.

Vsekakor veè, kot le v dobri veri brez znanstvenih dokazov, èetudi bi že to zadostovalo za sprejem v skupino Z na seznam tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora. Glej poglavje: 1.4. Zdravilnost konoplje

1. 9. 2. 8. 5. Konoplja je zdravilno zelišèe, ki se vsesplošno uporablja za samozdravljenje po svetu že vsaj 30 let, oziroma vsaj 15 let v EU

1. 9. 2. 8. 5. 1. Splošno o samozdravljenju in konoplji

Glede na raziskave, je samozdravljenje zelo pogosta in razširjena oblika zdravljenja pri nas, ki ima dolgo tradicijo. Pojav samozdravljenja tudi sicer po svetu narašèa, še posebej v razvitem svetu, kar je pozitivno iz stališèa sedanje situacije, namreè finanène krize, saj namreè samozdravljenje razbremenjuje zdravstvene službe. Glede na mnoge zdravilne lastnosti in razširjenost uporabe konoplje, ki se je v Sloveniji zaèela konec šestdesetih let dvajsetega stoletja, ter se v sedemdesetih (torej pred veè kot tridesetimi leti! ) razširila predvsem med študentsko populacijo, prepoved osebne uporabe konoplje v terapevtske namene ni smiselna, saj delu prebivalstva odreka pravico do samozdravljenja. Izraz 'zloraba' namreè ni smiselna za uporabo rastline, ki ima tako širok spekter zdravilnosti, kot malo katera druga rastlina, obenem pa ne povzroèa znanih škodljivih uèinkov. Konopljo se uporablja zaradi njene zdravilnosti in taka raba ne more biti zloraba, temveè je lahko le zdravljenje, zdravljenje pa se opravlja z zdravili in zdravilnimi rastlinami, kar konoplja je, namreè zdravilna rastlina. Slovenska resolucija proti drogam 2005-2009, je že nakazala smernice za iskanje rešitev v zvezi s prepovedano uporabo drog in sicer omenja spremembe pristopa, konkretno naj bi se na osebe, ki uživajo doloèene manj nevarne oblike drog, ne gledalo veè kot na storilce kaznivih dejanj posestvovanja droge, temveè kot na uporabnike drog. Takšna formulacija je pisana na kožo konoplji, saj gre za manj nevarno drogo, v smislu droge kot zdravila. Pri samozdravljenju in alternativnih oblikah zdravljenja se že danes uporabljajo tudi rastline, ki so bolj nevarne od konoplje, a je njihova uporaba in prodaja dovoljena, saj se sklepa na prisebnost uporabnikov, da se bodo informirali o pravem doziranju. Poleg marginalizacije precejšnjega segmenta prebivalstva zaradi nezakonitosti njihove uporabe konoplje, prepoved medicinske konoplje škodi tudi zdravstvu, saj bi morali biti zdravniki seznanjeni z alternativnimi oblikami zdravljenja in samozdravljenja, ne le zaradi statistik, temveè tudi zaradi boljšega informiranja bolnikov v zvezi z nevarnostjo kombiniranja zdravil. Zaradi trenutne nezakonitosti na zanesljive podatke v zvezi z uporabo konoplje ni raèunati. Dovolimo si še kratko primerjavo z alkoholom. Ker so namreè tudi alkoholne pijaèe v pravih kolièinah lahko zdravilne, gre tudi pri alkoholu naèeloma lahko sicer za samozdravljenje. Zaradi znaèilnosti alkohola (nevarnost za zdravje pri prevelikih odmerkih, nevarnost za promet, nevarnost odvisnosti) pa se to samozdravljenje pogosto odvija v napaèno smer, namreè v odvisnost in s tem zlorabo. Posledice so unièujoèe, o alkoholu namreè obstaja veè šokantnih statistik. V primerjavi z unièevalnimi posledicami alkohola na zdravje, družinsko in poklicno življenje, družbeno vzdušje in javno zdravje je prepoved uporabe in gojenja konoplje naravnost groteskna.

1.9.2.8. 5.2. . Izvleèki iz Analize samozdravljenja pri Slovencih

1.9.2.8. 5.2. 1. Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji

Na medicinski fakulteti v Mariboru je bila leta 2009 objavljena študija z naslovom »Razširjenost samozdravljenja v slovenski populacij« (Smogavec, Softiè). V uvodu piše: »Samozdravljenje ima svoje korenine že na samem zaèetku civilizacije, ko so ljudje premagovali razliène zdravstvene težave z uporabo domaèih zdravil. Že od prazgodovine naprej si je èlovek v primeru bolezni poskušal pomagati sam, z uporabo sredstev, za katere je verjel, da mu bodo pomagala do zdravja. Tako je èlovek že mnogo pred razvojem sodobne medicine kot metodo za ponovno vzpostavljanje zdravja uporabljal samozdravljenje, pri èemer je, podobno kot danes, upošteval nasvete tistih, ki so imeli na tem podroèju veè izkušenj in znanja kot on sam. Z razvojem medicinske in farmacevtske znanosti v 20. stoletju ter soèasnim razvojem èloveške družbe, ki je vodila k vzpostavitvi socialne države, je v doloèenem obdobju razvitih držav vloga samozdravljenja skoraj popolnoma zamrla. Na trg so prišla številna nova zdravila, ki so jih ljudje dobili na recept in to je botrovalo pojemanju samozdravljenja (2). Zdravnik je prevzel vlogo skrbnika zdravja svojih bolnikov, ti pa so zdravniku svoje telo zaupali (3). Eden od dejavnikov upadanja je prav gotovo tudi ta, da stroške zdravil, ki se dobijo na recept, krije zdravstvena zavarovalnica, stroške zdravil za samozdravljenje pa mora pokriti vsak posameznik sam (2). Šele v zadnjih desetletjih samozdravljenje ponovno pridobiva na pomenu. Razlogov je veè, vendar sta dva najpomembnejša. Prvi izhaja iz dejstva, da èloveško telo ni zgolj objekt, zato zdravljenje brez sodelovanja bolnika ni uspešno. Uveljavlja se spoznanje, da je pri zdravljenju treba obravnavati èloveka kot celoto, njegovo fizièno, duševno in duhovno komponento. Drugi razlog je narašèanje stroškov zdravljenja. Razvoj novih diagnostiènih metod in metod zdravljenja ter daljšanje življenjske dobe zahteva èedalje veè sredstev, ki jih nobena država ni veè sposobna zagotavljati. Vse bolj se kaže, da solidarnostno naravnani sistemi zagotavljanja zdravstvenega varstva ljudi posredno odvraèajo od skrbi za lastno zdravje. Posledica je narašèanje števila bolezenskih stanj, katerih izkljuèni razlog je zanemarjanje skrbi za lastno zdravje posameznika, ki pa po drugi strani zahtevajo izredno velika sredstva za zdravljenje. Ob soèasni izrazito neugodni demografski situaciji se je vzpostavil zaèarani krog, v katerem se poveèuje število bolnikov in neobvladljivo narašèanje stroškov za zdravljenje. Vzpodbujanje samozdravljenja je ena izmed najmanj boleèih, etièno najbolj sprejemljivih in najbolj uèinkovitih metod za obvladovanje stroškov zdravil. Eden od razlogov je prav gotovo tudi ta, da so ljudje zaèeli skrbeti za svoje zdravje. Skrb se ne kaže samo v preventivnem zdravljenju, ampak tudi v spremembi prehranjevalnih navad. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 2. Spodbujanje samozdravljenja

Spodbujanje posameznikov, da s samozdravljenjem prevzemajo nase vse veèji del odgovornosti za lastno zdravje predstavlja ukrep, ki lahko zmanjša finanèni pritisk v zdravstvenem zavarovanju in s tem znižanje vladnih stroškov za zdravila . ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 3. Bolnik je sam odgovoren za svoje zdravljenje

Pri samozdravljenju je bistvenega pomena dejstvo, da odgovornost za potek zdravljenja nosi bolnik sam in ne veè zdravnik. Samozdravljenje pomeni tudi uporabo zdravil za samozdravljenje na osnovi lastnega znanja, izkušenj in tudi po nasvetu strokovnjaka. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 4. Primerna domaèa lekarna

S samozdravljenjem povezujemo tudi izraz »domaèa lekarna«, ki poleg zadostne informiranosti in znanja predstavlja enega od osnovnih elementov te vrste terapije. Pogoj za vzpostavitev in ohranitev dobre domaèe lekarno je, da je varna in postavljena na primerni lokaciji (tj. izven dosega otrok, v suhem prostoru primerne temperature). ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 5. 72% odraslih Slovencev uporablja zdravilne rastline

V Sloveniji ni veliko podatkov o uporabi samozdravljenja. Ena izmed raziskav, ki je bila narejena na specifièni populaciji študentov je pokazala, da je prevalenca samozdravljenja med slednjimi 92,3 % (med študenti s kroniènimi boleznimi pa 94,8 %) (8). Narejenih je bilo tudi nekaj ankete na temo uporabe zdravilnih rastlin v Sloveniji. V eni izmed anket je 72,0 % od 184 anketiranih odraslih odgovorilo, da uporablja zdravilne rastline. Po anketah sodeè so najpogostejše težave, ki si jih bolniki lajšajo s samozdravljenjem, glavobol, zobobol, povišana telesna temperatura, prehlad, boleèine v vratu, kašelj. Manjkrat bolniki posežejo po samozdravljenju pri nespeènosti, nervoznosti, boleèinah v sklepih in mišicah, boleznih srca in ožilja. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 6. Interes slehernega zdravnika je èim boljša informiranost o najbolj pogostih metodah samozdravljenja.

Zaradi narašèajoèega števila uporabnikov samozdravljenja in zaradi variabilnih uèinkov take oblike terapije na obstojeèe zdravstveno stanje posameznika je pomembno, da je interes slehernega zdravnika èim boljša informiranost o metodah, ki so v populaciji najpogosteje uporabljane v namene samozdravljenja. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 7. Zdravila brez recepta

Samozdravljenje v ožjem pomenu besede pomeni uporabo raznih zdravilskih metod brez nasveta oziroma nadzora zdravnika. Samozdravljenje v najožjem pomenu besede pa je zdravljenje pogostih zdravstvenih problemov z zdravili, ki so posebej izdelana za uporabo brez nadzora zdravnika in so potrjena kot varna in uèinkovita za to uporabo. Tovrstna zdravila se imenujejo »zdravila brez recepta« oziroma s tujko »OTC« (angl. over-thecounter) zdravila in so dostopna brez zdravniškega recepta v prosti prodaji v lekarnah in v nekaterih državah tudi v trgovinah.

Statistika kaže, da je delež samozdravljenja pri celotnem izkopièku farmacevtskih družb precejrazlièen. V zahodni Evropi je najnižji v Italiji in znaša 8,0 % in najvišji v Švici, kjer številka doseže vrednost 38,0 %. Na Japonskem predstavlja 18,0 %, najveèji delež samozdravljenja pa je prièakovano v ZDA, kjer znaša 39,0 % (11). ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 8. Narašèanje uporabe zdravilnih rastlin

Ne narašèa zgolj poraba zdravil brez recepta v namene samozdravljenja, ampak se v zadnjih dveh desetletjih zelo hitro poveèuje tudi število bolnikov, ki uporabljajo metode komplementarne in alternativne medicine (KAM). Podobno raste tudi poraba zdravilnih rastlin, zdravil brez recepta in prehranskih dopolnil. V ZDA so ocenili, da prodaja zdravilnih rastlin letno naraste za 20,0 % in je v letu 1996 znašala 1,2 milijarde dolarjev. V dveh ameriških raziskavah med leti 1997 in 2002 so ugotovili, da je bil med metodami najveèji porast opazen pri samozdravljenju z zelišèi, raznih masažnih tehnikah, vitaminskih dodatkih, skupinah za samopomoè, energetskih zdravljenjih in homeopatiji. Po vzrokih za obisk pri alternativnem zdravilcu prevladujejo kroniène zdravstvene težave, kot so boleèina v hrbtu, anksioznost, depresija in glavoboli. Najpogosteje uporabljena metoda samozdravljenja z zelišèi (18,6 %), sledijo ji tehnike sprošèanja (14,2 %) in kiropraktika (7,4 %). Med uporabniki komplementarne medicine jih je kar 41,0 % uporabljalo dve ali veè metod. Uporabniki so bili stari med 40 in 64 let, med njimi so prevladovale ženske. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 9. Najpogosteje uporabljana zdravilna zelišèa v Sloveniji

Narejenih je bilo tudi nekaj raziskav na temo uporabe zdravilnih ra stlin v Sloveniji. V eni izmed anket je 72,0 % anketirancev (od 184 vprašanih) odgovorilo, da uporablja zdravilne rastline. V drugi anketi sta sodelovala 202 bolnika, med njimi jih je 72,0 % kupilo rastlinski zdravilni pripravek v šestih mesecih. V Sloveniji najpogosteje uporabljane zdravilne rastline so kamilica, borovnica, žajbelj, rman, poprova meta, šentjanževka, bezeg in lipa (9, 10). Nekoliko veè, vendar pa še vseeno premalo raziskav, je bilo narejenih na podroèju uporabe alternativnih oblik samozdravljenja. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 10. Veèina Slovencev se odloèa med uradno medicino in zdravilstvom glede na vrsto težav

Leta 1996 je bila narejena raziskava med uporabniki alternativnih oblik zdravljenja. Z njo so ugotovili, da se v primeru zdravstvenih težav najprej obrne na zdravnika le 17 odstotkov anketiranih, 52,0 % se jih odloèa za zdravnika ali za zdravilca glede na vrsto težav, 20,0 % se jih hkrati obrne na uradnega zdravnika in na zdravilca, 11,0 % pa se jih obrne po pomoè najprej k zdravilcu. O zdravljenju s pomoèjo alternativne medicine je povedalo svojemu zdravniku le 32,0 % anketirancev. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 11. V Sloveniji veèina prebivalcev zaupa alternativnim metodam zdravljenja bolj kot zdravnikom

Leta 1997 je raziskava, ki je potekala na obmoèju Celja, zajela 1.650 Celjanov in pokazala, da je 40,0 % anketiranih bilo naklonjenih uporabi alternativnih oblik zdravljenja. 37,0 % odraslih je uporabilo kakšno od tehnik alternativnega zdravljenja, veèina pa se pred tem ni posvetovala s svojim zdravnikom (61,0 %). 16,0 % vprašanih je opustilo zdravljenje svetovano s strani izbranega zdravnika. Kar 95,0 % vprašanih je verjelo v uèinkovitost drugaènega zdravljenja, le 5,0 % jih je dosedanjo uporabo alternativnih metod zdravljenja ocenilo kot neuspešno. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 12. Tipièni uporabniki alternativnih oblik zdravljenja so ženske

Druga raziskava, izvedena v zvezi z uporabo alternativnih oblik zdravljenja, na vzorcu obiskovalcev zdravnika splošne medicine v Sloveniji, je potekala leta 1998. Rezultati raziskave so pokazali, da je v enem letu 6,6 % obiskovalcev uporabilo alternativne oblike zdravljenja. Tipièni uporabniki so praviloma ženske, višje izobraženi, s kroniènimi boleznimi kot so boleèina v križu, anksioznost in depresija. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2.13. Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati obièajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim uèinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vreèkah s praškom, v ampulah s tekoèino, v kapalnih steklenièkah in v drugih podobnih oblikah s tekoèino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih kolièinskih enotah. Vse navedbe in dokaze preveri pristojni državni urad. V Sloveniji je to Javna agencija Republike Slovenije (RS) za zdravila in medicinske pripomoèke. Zdravilom se torej sme pripisovati zdravilne uèinke, prehranskim dopolnilom pa ne. Vendar se tudi živila (in s tem prehranska dopolnila) sme oznaèevati z zdravstvenimi trditvami. Te lahko govorijo o vlogi doloèenega hranila, ki se nahaja v izdelku, pri rasti, razvoju in telesnih funkcijah (npr. »Kalcij je pomemben za razvoj kosti«) ali pa o zmanjšanju tveganja za nastanek bolezni (npr. »Kalcij zmanjšuje tveganje za osteoporozo«). Poleg pripisovanja zdravilnih uèinkov je za razvrstitev med zdravila oz. prehranska dopolnila pomembna tudi sestava. Doloèenih vrst rastlin v nobenem primeru, tudi èe ne navajamo uèinkov, ne smemo tržiti kot živila ali prehranska dopolnila, ampak le v obliki zdravil. Take so npr. ginko, šentjanževka, plod peteršilja, gabez, baldrijan in pa seveda volèja èešnja, naprstec, kininovec in uspavalni mak. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2.14. Rastlinska zdravila

Uporaba zdravilnih rastlin je med ljudmi zelo razširjena. V Sloveniji jih uporablja 72,0 % prebivalcev. Zdravilne rastline ljudje res veliko uporabljajo tudi izkustveno v skladu z izroèilom in tradicijo. Tiste zdravilne rastline oziroma izdelki iz njih, ki so na voljo v lekarnah in imajo status zdravila, pa so za pridobitev dovoljenja za promet morala pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomoèke dokazati, da izpolnjujejo vse potrebne zakonske kriterije vkljuèno z znanstveno dokazano klinièno uèinkovitostjo. Uèinkovitost morajo dokazovati po enakih kriterijih kot kemijsko (ali biološko ali mikrobiološko) pridobljena zdravila. V zakonodaji ni glede zdravil rastlinskega izvora nobenih posebnih doloèil (razen pri tradicionalnih in homeopatskih zdravilih, o katerih bo govora v naslednjem poglavju). Zakon o zdravilih v 5. èlenu le našteje možne vire uèinkovin, v nadaljevanju pa opisuje postopke pridobivanja dovoljenja za promet in dokazovanja uèinkovitosti, varnosti in kakovosti, ne da bi pri tem delal razlike med rastlinskimi in ostalimi zdravili. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 15. Tradicionalna in homeopatska zdravila

Ljudje za samozdravljenje uporabljajo poleg zdravil, katerih uèinki so bili dokazani z dobro naèrtovanimi kliniènimi raziskavami po vseh pravilih dobre kliniène prakse, tudi pripravke, katerih uèinki so bili dokazani po manj strogih merilih ali pa niti še niso bili dokazani, pri nekaterih pa je bilo celo dokazano, da ne delujejo. Kljub temu jih ljudje uporabljajo že desetletja ali stoletja in jih ni mogoèe prepovedati, saj bi si jih ljudje v primeru prepovedi prodaje izdelovali sami in uporabljali brez nadzora. Stroka je ugotovila, da je najustrezneje tudi te izdelke opredeliti kot zdravila in tako z ustrezno omejeno uporabo in kakovostjo zagotoviti njihovo varnost. Takšna zdravila morajo biti ustrezno oznaèena, da ne bi zavajala tistih potrošnikov, ki se želijo (samo)zdraviti izkljuèno z zdravili z jasno dokazanim uèinkom. Evropska direktiva o zdravilih, ki je implementirana tudi v slovenski zakonodaji, tako pozna dve kategoriji zdravil, pri katerih dokazi o klinièni uèinkovitosti niso potrebni: homeopatska in tradicionalna zdravila. Pri homeopatskih zdravilih ni potrebnih nobenih dokazov o uèinkovitosti, pri tradicionalnih zdravilih pa mora proizvajalec dokazati, da je uèinek zdravila »verjeten«. Poleg tega velja za tradicionalna zdravila še nekaj zahtev: da se v enaki obliki, odmerkih in za enak namen uporabljajo že vsaj 30 let, da so za peroralno ali topièno uporabo, da so primerna za samozdravljenje in da so v prehodnem obdobju rastlinskega izvora. Izdelki iz teh dveh skupin morajo biti že na škatlici jasno oznaèeni: npr. »tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora za lažje izkašljevanje pri prehladu, ki temelji izkljuèno na podlagi dolgotrajnih izkušenj ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 16. Slovenski trg zdravil brez recepta

Glede na razvoj dogodkov lahko domnevamo, da bo samozdravljenje tudi pri nas dobilo veèji pomen. Do tega bo prišlo predvsem zaradi sledeèih dejavnikov:

- spremembe sistema zdravstvenega zavarovanja v smeri veèje udeležbe bolnika pri plaèilu stroškov in izkljuèitev doloèenih storitev iz bremena zdravstvenega zavarovanja,

- relativno velike razpoložljivosti laiène zdravstvene literature (razlièni priroèniki, stalne zdravstvene rubrike v revijah in specializirane revije),

- krepitve zasebne iniciative (zelišène lekarne, specializirane prodajalne, zasebna medicinska praksa),

- veèja odgovornost porabnikov za lastno zdravje in pomanjkanje èasa za obisk pri zdravniku.

( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 17. Rastlinski pripravki, èaji, vitamini in minerali

Fitoterapija ali zdravljenje z zdravilnimi rastlinami je ena od najstarejših oblik zdravljenja. V znamenitem Ebersovem papirusu (1500 let pred n. št.) je naštetih 700 zdravilnih rastlin. Fitoterapija spada k komplementani medicini in je npr. v ZDA najbolj razširjena oblika te vrste medicine. Zdravilne rastline so pomožna zdravilna sredstva. Mednje ne uvršèamo zgolj zelišèa, ki jih kupimo v lekarni in iz njih naredimo èaje. Veliko sadežev in rastlin, ki jih uživamo kot sadje in zelenjavo, prav tako uvršèamo med rastline, ki ugodno vplivajo na zdravje. V Sloveniji velja, da so zdravilne rastline zdravila, ki so izkljuèno rastlinskega izvora in ki uèinkovino vsebujejo v nadzemnih ali podzemnih delih rastlin ali drugem rastlinskem materialu ali v njihovi kombinaciji v surovem ali predelanem stanju v ustrezni farmacevtski obliki. Za rastlinski material štejejo tudi sokovi, mašèobna olja, eterièna olja ali druge podobne snovi. Zdravila rastlinskega izvora lahko poleg zdravilnih uèinkovin vsebujejo tudi pomožne snovi. Zdravila, ki vsebujejo rastlinski material v kombinaciji s kemièno definiranimi uèinkovinami, vkljuèno s kemièno definiranimi, izoliranimi sestavinami rastlin, ne štejejo za zdravila rastlinskega izvora. Na osnovi dostopne literature lahko ugotovimo, da veliko zdravilnih rastlin vpliva na delovanje številnih zdravil. Mnogo interakcij je takšnih, da spremenijo delovanje zdravila, nekatera pa zmanjšajo uèinkovitost. Zdravniki bi zato pri predpisovanju zdravil in pred operacijo morali imeti v mislih tudi možnost interakcij z zdravilnimi rastlinami, ki jih bolniki po navadi jemljejo za samozdravljenje. Zdravilne rastline, ki najpogosteje nastopajo v interakcijah z ostalimi zdravili, so šentjanževka, èesen, ginko, ginseng, kava in grenivka. Tveganje je veèje pri bolnikih, ki èakajo na operacijo oziroma so jo ravno prestali, saj ti obièajno prejemajo veè zdravil hkrati. Obèutljivi na interakcije so tudi bolniki po presaditvah organov, tisti, ki jemljejo antikoagulante, ter bolniki, okuženi z virusom HIV. Zdravniki bi morali bolnike vprašati o jemanju v prispevku naštetih zdravilnih rastlin in jih opozarjati na nevarnosti soèasnega jemanja z zdravili, predpisanimi na recept ali izdanimi brez recepta.

Èaji in èajne mešanice so še vedno najpogostejša oblika zdravilnih pripravkov iz rastlin. To so enakomerne zmesi razdrobljenih ali nerazdrobljenih rastlinskih drog. Stopnja njihove razdrobljenosti je predpisana glede na vrsto droge, razlièno za plod, cvet, list, zel, skorjo in korenino, in ima znatni vpliv na zdravilnost pripravljenega napitka. Z besedo droga pa oznaèujemo rastlino ali del rastline, ki vsebuje zdravilne snovi. V namene samozdravljenja se uporabljajo predvsem zdravilni èaji. To so na videz preprosti pripravki, pri pripravi katerih pa je pomembno upoštevati številne dejavnike. Rastline morajo biti najboljše kakovosti, kar se doseže ob skrbnem gojenju, žetvi in sušenju zelišè ter njihovem pravilnem shranjevanju. Potrebno je upoštevati navodila za njihovo pripravo, kajti le ob pravilni pripravi èajnega napitka lahko izlužimo zdravilne snovi v zadostni meri. Èaji lahko vsebujejo eno samo drogo ali pravilno zmes drog, vendar ne veè kot 4 do 7, saj je zaradi premajhnega odmerjanja posameznih drog v èajni mešanici dvomljiva uèinkovitost napitka. Raziskave o sestavi in uèinkovitosti zdravilnih rastlin so zelo napredovale, tako da so za mnoge rastline že dokazane vsebujoèe uèinkovine ter zdravilno delovanje le-teh. Upoštevati pa moramo tudi dokaze o neželenih stranskih uèinkih, ki v mnogih primerih niso zanemarljivi, zato so zdravilni èaji na voljo le v lekarnah in specializiranih trgovinah. Pri pripravi zdravilnih èajev je potrebno upoštevati navodilo o trajanju posameznih delov postopkov, ker je od tega odvisen izkoristek droge. Za pravilno delovanje moramo zdravilni napitek po navodilu sladkati in ga piti ohlajenega do predpisane temperature ob doloèenem èasu, pred ali po jedi. Kot pri sintetskih zdravilih pa je tudi pri zdravilnih rastlinah pomembno doziranje (odmerjanje), ki je odvisno od kemijske sestave droge, terapevtske uporabe ter od starosti in teže bolnika. Pri uporabi zdravilnih rastlin moramo upoštevati riziène skupine, med katere spadajo dojenèki, noseènice in dojeèe matere, za katere veèina zdravilnih rastlin ni primernih, zato naj bi jih uporabljali le po strokovnem posvetu, ko je prièakovana korist veèja od morebitnega tveganja. Uporaba zdravilnih èajev in èajnih mešanic je lahko zelo uèinkovita, èe uporabljamo kakovostne zdravilne rastline, upoštevamo strokovna navodila za uporabo in pripravo, lahko pa je tudi nevarna, èe tega ne upoštevamo in èe v težjih primerih obolenj zavlaèujemo z ustrezno terapijo pod zdravniškim nadzorom.

Vitamini so skupina biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja. Teh spojin ne more sintetizirati sam organizem iz osnovnih hranil (beljakovin, ogljikovih hidratov in mašèob), ampak jih mora prejeti od zunaj. Vitamine delimo na tiste, ki so topni v mašèobah (A, D, E, K) in na tiste, ki so topni v vodi (C, B-kompleks in H). Kadar jih s hrano použijemo preveè, se skladišèijo v mašèevju in jetrih. Pri pretiranem uživanju vitaminov, tako naravnih kot tudi sintetiènih, se lahko pojavi hipervitaminoza, ki se kaže v razliènih zdravstvenih težavah. Nasprotno se v vodi topni vitamini ne kopièijo v telesu, ampak se presežene kolièine izloèijo skozi ledvice v seè. Zato skorajda ni nevarnosti, da bi prišlo do zastrupitve zaradi zaužitja prevelike kolièine v vodi topnih vitaminov. Vitamine lahko razdelimo na: naravne, delno naravne (to so derivati rastlinskega ali živalskega izvora, ki se jih pridobi s ekstrakcijo, hidrolizo, destilacijo ali kristalizacijo) in sintetiène (ti so pridobljeni iz naravnih ali pa iz kemiènih virov).

Minerali so snovi anorganskega izvora in so najveèkrat v obliki soli. Glede na potrebno kolièino mineralov v telesu jih delimo na makroelemente in mikroelemente (oligoelemente). Med makroelemente, ki jih organizem potrebuje v veèjih kolièinah, spadajo kalcij, fosfor, kalij, žveplo, klor, natrij in magnezij. Med mikroelemente, ki jih organizem potrebuje v manjših kolièinah, pa prištevamo železo, jod, baker, mangan, fluor, cink, krom, selen, molibden, kobalt, vanadij. Za življenje je pomembnih predvsem naslednjih sedem mineralov: cink, fosfor, jod, kalcij, magnezij, selen in železo« ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 18. Zdravila za samozdravljenje

Zdravila za samozdravljenje so lahko naravnega in sintetskega izvora. Naravna zdravila so zdravila,narejena iz delov rastlin ali rastlinskih izvleèkov. Nekatera zdravila so sintetska, torej pridobljena po kemijski poti. Praviloma veljajo za obe vrsti zdravil enake zahteve. Zdravila za samozdravljenje naravnega in sintetskega izvora so varna, uèinkovita in kvalitetna, èe jih uporabljamo v skladu z navodili. Absolutne varnosti sicer ni, vendar ugleden proizvajalec zdravil, farmacevt v lekarni in država, ki skrbi za nadzor nad razvojem, proizvodnjo, kontrolo kvalitete in prometom z zdravili, zagotavljajo ugodno razmerje med uèinkovitostjo in varnostjo. Pripravki, ki jih vèasih ponujajo nepooblašèeni prodajalci, predstavljajo nevarnost za zdravje. Že zdravilo, pripravljeno po vseh pravilih stroke, predstavlja doloèeno tveganje, pripravki sumljivega izvora pa to tveganje moèno poveèajo ali pa so neuèinkoviti, kar pomeni proè vržen denar in nerešene zdravstvene težave. Zdravila naravnega izvora so veèinoma preizkušena skozi stoletja. S prakso se je potrdila njihova po navadi blaga uèinkovitost in varnost. Strokovno pripravljena v farmacevtski tovarni ali lekarni predstavljajo primerno sredstvo za samozdravljenje. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 19. Varnost samozdravljenja

Pri samostojni uporabi zdravil je potrebno upoštevati nekaj pravil:

1) Uporabljamo zdravila, o katerih smo dobro informirani (knjige, navodilo, nasvet strokovnjaka).

2) Izogibamo se kombiniranju veè razliènih zdravil.

3) Zdravljenje naj ne traja dlje kot je potrebno (ob nadaljevanju težav se obišèe osebnega zdravnika).

4) Pazimo na podatke o zdravilu na pakiranju (navodilo, odmerki, opozorila, rok uporabe).

5) O opažanju nenavadnih znakov in slabem poèutju pomislimo na stranske uèinke zdravila ter zdravljenje prekinemo.

6) Ne uporabljajmo zdravila že za vsako najmanjšo težavo.

7) Ob dvomih ali težavah vedno poišèemo nasvet strokovnjaka

( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 20. Razlogi za uporabljanje alternativnih metod zdravljenja

V sodobnem svetu smo sooèeni s porastom uporabe alternativnih metod samozdravljenja. Pri bolnikih so razlogi za uporabo KAM razlièni in številni. Raziskave kažejo, da so uporabniki KAM bolj izobraženi, ocenjujejo svoje zdravje slabše, imajo holistièni pogled na zdravje, so v življenju doživeli izkušnjo, ki je spremenila njihovo življenjsko filozofijo, imajo katero od naslednjih zdravstvenih težav: anksioznost, boleèino v križu, kronièno boleèino, težave s seèili, jih oznaèuje pripadnost okoljevarstvenikom, feministkam in se zanimajo za duhovnost ter psihologijo osebnostne rasti. Na uporabo zdravilnih rastlin vpliva tudi uporaba le-teh pri drugih družinskih èlanih, preprièanje, da je potrebno imeti kontrolo nad svojim zdravjem in da so zelišèa uèinkovita. Razlogi za uporabo alternativnih metod zdravljenja, ki so jih bolniki najpogosteje omenjali, so priporoèila prijateljev ali sodelavcev, želja, da bi se izognili stranskim uèinkom konvencionalnega zdravljenja ali ker z uradno medicino niso uspeli ozdraviti bolezni.

Alternativne metode zdravljenja uporabljajo vse demografske skupine. V nekoliko veèjem odstotku se zanj odloèa primestno prebivalstvo, predvsem ženski del populacije in pa tisti z boljšim socialno-ekonomskim položajem ter višjo izobrazbo. V veèini uporabniki niso bili najbolj preprièani o njeni uèinkovitosti vendar so zelo zadovoljni z dejstvom, da so prevzeli nadzor nad boleznijo in da so lahko zmanjšali uporabo zdravil. Ne zavraèajo medicine, ki temelji na dokazih (Evidence Based Medicine – EBM), ampak gre bolj za to, da poskušajo preplesti uporabo KAM in tehnik samopomoèi v njihovo lastno strategijo, zmanjšati odvisnost od zdravil in biti v obvladovanju bolezni proaktivni. Želijo si bolj holistièni pristop in obširne razlage bolezni. Želijo si biti bolj vkljuèeni v odloèitve glede zdravljenja. Aktivna udeležba v zdravljenju je za bolnike zelo pomembna, ker imajo obèutek, da so prevzeli nadzor nad lastnim zdravstvenim stanjem, obenem so bolj pouèeni o možnih vzrokih o nastanku in razvoju njihove bolezni. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 21. Vloga zdravnika pri samozdravljenju

Raziskava kaže na to, da zdravniki podcenjujejo uporabo KAM pri svojih bolnikih, pa tudi na to, da veliko bolnikov o tem ne govori s svojim zdravnikom. Zaradi možnih interakcij z zdravili na recept pa bi zdravniki morali biti dobro pouèeni o varnosti, uèinkovitosti in interakcijah zdravilnih rastlin, prehranskih dopolnil in zdravil v prosti prodaji z zdravili na recept. Poleg dobre informiranosti zdravnikov, kot tudi bolnikov glede samozdravljenja, je predvsem pomembna vzpostavitev ustrezne komunikacije. Raziskave so pokazale, da lahko uèinkovito sporazumevanje izboljša zadovoljstvo bolnika, sprejemanje zdravljenja in konèni izid bolezni. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 5. 2. 22. Anketa o samozdravljenju v Sloveniji iz leta 2008

Najveè anketiranih podpira samozdravljenje in se ga tudi poslužuje (52,1 %), najmanj jih je odgovorilo, da jih samozdravljenje ne zanima (6,2 %). Anketirani so se v preteklem letu (2008) najveèkrat posluževali zdravil, rastlinskih pripravkov, èajev, vitaminov in mineralov kot oblike samozdravljenja (84,0 %). Vse ostale naèine samozdravljenja, kot so homeopatija, kiropraktika in akupunktura, so uporabili le redki.

Najpogosteje uporabljeni preparati za samozdravljenje so zdravilne rastline in èaji (74,4 %), nekoliko manj zdravila brez recepta, ki se dobijo v lekarni (69,3 %) in vitamini ter minerali (69,0 %). Ne nezanemarljiv odstotek ljudi je uporabilo zdravila na recept, ki jih je predpisal zdravnik, a so ostala od prejšnjih zdravljenj (38,8 %). Najmanj jih je uporabilo homeopatska zdravila (4,6 %).

Razloga za odloèitev za samozdravljenje sta se izkazala predvsem dva: anketirani zdravnika ni želel obremenjevati, saj se bolezen ni zdela tako huda (60,0 %) in anketiranemu je potek bolezni znan in zna ukrepati (59,6 %).

Pri vprašanju, ki se je prav tako navezovalo na mnenje anketiranih o varnosti samozdravljenja, jih je najveè odgovorilo, da se jim samozdravljenje zdi varno le, èe imajo dovolj informacij (67,1 %). Ena petina (19,8 %) jih meni, da je samozdravljenje lahko nevarno, manjšina pa je mnenja, da je popolnoma varno (4,0 %). Iz tega lahko sklepamo, da se veèina anketiranih odloèi za samozdravljenje le ob zadostni informiranosti.

Anketirani ocenjujejo, da ima njihov osebni zdravnik pozitivno mnenje o samozdravljenju, mu ne nasprotuje, se osebni zdravnik informira o ostalih zdravilih, ki jih anketirani uporabljajo. Anketirani sami ne povedo zdravniku o samozdravljenju oziroma mu ne povedo, èe jih izrecno ne vpraša. Vidimo, da kljub pozitivnem odnosu osebnega zdravnika do samozdravljenja, še vedno obstaja siva cona, ki lahko vodi v neželene uèinke medsebojnega uèinkovanja zdravil oziroma neuèinkovitost na recept predpisanih zdravil. Rezultate tega vprašanja bi lahko pripisali splošni neinformiranosti in nevednosti anketiranih o nevarnih kombinacijah in medsebojnih interakcijah zdravil. ( Povzeto po: Smogavec, Softiè: Razširjenost samozdravljenja v slovenski populaciji, Medicinska fakulteta Maribor 2009 )

1. 9. 2. 8. 6. Konoplja je prometno varna

1. 9. 2. 8. 6. 1. Svetovna zdravstvena organizacija: Konoplja je prometno varna

Svetovna zdravstvena organizacija WHO je na svoji spletni strani objavila podobno raziskavo iz leta 2012, utemeljeno z veè študijami, z naslovom » Uporaba prepovedanih drog«, avtorice Prof Louisa Degenhardt, Raziskovalnega centra za droge in alkohol na medicinski fakulteti v Sydneyu, ki se ukvarja predvsem s škodljivimi posledicami uživanja prepovedanih drog, kot so telesna odvisnost, smrtnost, tvegano obnašanje, aids, samomori in travme. V tej raziskavi je konoplja omenjena zgolj na zaèetku, kjer piše, da niso znani smrtni primeri v zvezi s konopljo in da je težko kaj tehtnega reèi tudi za prometno varnost, saj obstaja sicer nekaj statistik, kjer je bila konoplja vpletena v prometne nesreèe, a vedno je bil poleg nje prisoten tudi alkohol, po drugi strani pa situacija na terenu kaže, da uporabniki konoplje naèeloma z vožnjo nimajo težav.

http://www.who.int/publications/cra/chapters/volume1/1109-1176.pdf

1. 9. 2. 8. 6. 2. Uporabniki konoplje so zelo varni vozniki

Leta 1992 je NHTSA, ameriška zveza organizacij za varnost na avtocestah objavila raziskavo o nesreèah, kjer navaja podatke, da je konoplja redko vpletena v nesreèe, èe ni bilo mešanja za alkoholom. Študija ugotavlja, da imajo vozniki, ki so samo kadili konopljo, manjši odstotek nesreè, kot vozniki, ki niso zaužili ne alkohola, ne nobene druge droge.

http://www.drugsense.org/tfy/nhtsa1.htm

1. 9. 2. 8. 6. 3. Vpliv konoplje na vožnjo je majhen

Študija ameriške službe za varnost na avtocestah iz leta 1993 ugoravlja, da alkohol zmanjša sposobnost za vožnjo, voznik pa tega ne zazna. Konopljene uèinkovine ne zmanjšujejo sposobnost vožnje, a vozniki mislijo, da jo. Študija kaže, da ima konoplja vpliv na vožnjo, vendar ne dramatiènega..

http://www.ukcia.org/research/driving/01.php

1. 9. 2. 8. 6. 4. Vpliv konoplje na vožnjo je zanemarljiv

Dr. G. B. Chesher iz Univerze v Adelaidu je objavil študijo, kjer ugotavlja, da je vpliv konoplje na voznika zanemarljiv, oziroma postane voznik zaradi konoplje bolj previden, v nasprotju z alkoholom, ki vpliva na voznike tako, da so manj previdni.

http://www.ukcia.org/research/driving/02.php#comparison

1. 9. 2. 8. 6. 5. Uporabniki konoplje so bolj previdni vozniki

Kanadski parlament je leta 2002 objavil študijo o konoplji, kjer v sklepu poglavja o vožnji pod vplivom konoplje piše: »Komite ugoavlja, da so uporabniki konoplje bolj previdni vozniki, deloma zato, ker se zavedajo svojih slabosti in to nadoknadijo z zmanjšanjem hitrosti in z manj tvegano vožnjo. Ker pa pri tem morda ne gre za posledice na samih uporabnikih, temveè o možnih posledicah njihovega obnašanja na druge, komite poudarja pomembnost najveèje previdnosti glede vožnje pod vplivom konoplje. Ob predložitvi vseh podatkov smo ugotovili, naslednje:

- med 5% in 12% voznikov vozi pod vplivom konoplje. Ta odstotek naraste pri moških do 25 let èez 20%

-to ne pomeni, da bi naj vozniki pod vplivom konoplje predstavljali tveganje za cestno varnost

-znaten odstotek voznikov vozi pod vplivom alkohola i n konoplje

-sama konoplja, posebno v majhnih kolièinah, ima zanemarljiv vpliv na vožnjo avtomobila

-konoplja v obièajnih kolièinah negativno vpliva na èas odloèanja

-konoplja povzroèa previdnejšo vožnjo

- uèinki konoplje v kombinaciji z alkoholom so lahko veèji, kot zgolj uèinki alkohola

http://www.parl.gc.ca/Content/SEN/Committee/371/ille/rep/repfinalvol1part4-e.htm

1. 9. 2. 8. 6. 6. Poroèilo združenja za reformo zakonov o konoplji v ZDA, o 50 študijah, povezanih s konopljo v prometu, ugotavlja nesmiselnost prepovedi vožnje za uporabnike konoplje

1.9.2.8.6.6.1. Odgovorni uporabniki konoplje ne vozijo v stanju zmanjšanje sposobnosti vožnje

Naèelo zveze uporabnikov konoplje v ZDA je jasno, drži pa se ga veèina uporabnikov po svetu, saj je ena glavnih znaèilnosti psihoaktivnega delovanja konoplje na redne uporabnike ravno prisebnost.

1.9.2.8.6.6.2. Psihoaktivna snov z najmoènejšim in daleè najslabšim vplivom na vožnjo je alkohol

Študije so pokazale, da je tveganje uporabnikov vseh prepovedanih drog, ki najbolj vplivajo na vožnjo, sešteto skupaj, komaj enako tveganju voznikov z 0.05 % alkohola v krvi, kar je še v mejah zakonsko dopustnega. Podobno faktorju tvegane vožnje starejših voznikov v primerjavi z mlajšimi.

1.9.2.8.6.6.3. Slike prisotnosti THC v organizmu udeleženca v prometu niso smiselne

Uèinkovanje konoplje traja komaj kaj veè, kot uro, kanabinoidni metaboliti pa so prisotni v urinu še veè tednov. Kolièina THC v krvi ima zelo drugaèen uèinek na osebo, ki je konopljo poskusila prviè, ali jo redko uporablja, kot na osebo, ki jo uporablja redno, tako da slika THC v organizmu nikakor ne odraža stanja sposobnosti za vožnjo.

1.9.2.8.6.6.4. Viri poroèila združenja za reformo zakonov o konoplji v ZDA

-1- NORML's "Principles of Responsible Use"

-2 - US Department of Justice, Bureau of Justice Statistics. Drug and Crime Facts: Drug Use Among the General Population. Online document accessed November 24, 2007.

-3 - US Department of Health and Human Services, Substance and Mental Health Services Association, Office of Applied Studies. 2006 National Survey on Drug Use and Health: National Results. Online document accessed November 24, 2007.

-4 - US Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration. State of Knowledge of Drugged Driving: FINAL REPORT. September 2003.

-5 - Smink et al. 2005. Drug use and the severity of traffic accident. Accident, Analysis and Prevention 37: 427-433.

-6 - Franjo Grotenhermen. Drugs and Driving: Review for the National Treatment Agency, UK. Nova-Institut (Germany). November 2007.

-7 - US Department of Health and Human Services, Substance and Mental Health Services Association, Office of Applied Studies. Driving After Drug or Alcohol Use, 1998. Online document accessed November 24, 2007.

-8 - October 23-24, 2002 CNN/Time poll conducted by Harris Interactive.

-9 - Skopp et al. 2003. Serum cannabinoid levels 24 to 48 hours after cannabis smoking. Archives of Criminology (Germany) 212: 83-95.

-10 - Toennes et al. 2008. Comparison of cannabinoid pharmacokinetic properties in occasional and heavy users smoking a marijuana or placebo joint. Journal of Analytical Toxicology 32: 470-477. "Heavy users might exhibit measurable cannabinoid concentrations in blood, even if the last cannabis use was more than 24 hours ago. This is due to redistribution from deep compartments and to the prolonged elimination of THC."

-11 - Karschner et al. 2009. Do Delta- 9-tetrahydrocannabinol concentrations indicate recent use in chronic cannabis users? Addiction 104: 2041-2048. "Substantial whole blood THC concentrations persist multiple days after drug discontinuation in heavy chronic cannabis users."

-12 - Ronen et al. 2007. Effects of THC on driving performance, physiological state and subjective feelings relative to alcohol. Accident, Analysis and Prevention 40: 926-934. "No THC effects were observed after 24 h on any of the measures."

-13 - Musshoff and Madea. 2006. Review of biological matrices (urine, blood, and hair) as indicators of recent or ongoing cannabis use. Therapeutic Drug Monitor 28: 155-163.

-14 - National Highway Traffic Safety Administration, Fatalities and Fatality Rates By State, 1994-2009. Online document access September 6, 2011.

-15 - According to the US Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration. State of Knowledge of Drugged Driving: FINAL REPORT. op. cit., "Experimental research on the effects of cannabis ... indicat[e] that any effects ... dissipate quickly after one hour."

-16 - According to the 2004 National Highway Traffic Safety Administration factsheet, Drugs and Human Performance, peak acute effects are typically reached within 10 to 30 minutes after inhalation.

-17 - US Department of Transportation. National Highway Traffic Safety Administration. State of Knowledge of Drugged Driving: FINAL REPORT. op. cit. Other summaries include: Ramaekers et al. 2006. Cognition and motor control as a function of Delta-9-THC concentration in serum and oral fluid: Limits of impairment. Drug and Alcohol Dependence 85: 114-122; David Hadorn. "A Review of Cannabis and Driving Skills," In: The Medicinal Uses of Cannabis and Cannabinoids. (eds: Guy et al). Pharmaceutical Press, 2004; Canadian Senate Special Committee on Illegal Drugs, Cannabis: Summary Report: Our Position for a Canadian Public Policy. 2002. (See specifically: Chapter 8: "Driving Under the Influence of Cannabis"); Alison Smiley. "Marijuana: On-Road and Driving-Simulator Studies," In: The Health Effects of Cannabis. (eds. Kalant et al) Canadian Centre for Addiction and Mental Health, 1999.

-18 - US Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration. Marijuana and Actual Driving Performance: Final Report. November 1993. "It appears performance is more affected by THC in laboratory (settings) than (in) actual driving tests."

-19 - Lamers and Ramaekers. 2001. Visual search and urban driving under the influence of marijuana and alcohol. Human Psychopharmacology 16: 393-401.

- 20 - According to the US Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration. State of Knowledge of Drugged Driving: FINAL REPORT. op. cit., "The extensive studies by Robbe and O'Hanlon (1993), revealed that under the influence of marijuana, drivers are aware of their impairment, and when the experimental task allows it, they tend to actually decrease speed, avoid passing other cars, and reduce other risk-taking behaviors."

-21 -Menetrey et al. 2005. Assessment of driving capability through the use of clinical and psychomotor tests in relation to blood cannabinoid levels following oral administration of 20mg dronabinol or of a cannabis decoction made with 20 and 60mg delta-9-THC. Journal of Analytical Toxicology 29: 327-338.

-22 - D'Souza et al. 2008. Blunted psychotomimetic and amnestic effects of delta-9-tetrahydrocannabinol in frequent users of cannabis. Neuropsychopharmacology 33: 2505-2016. "These data suggest that frequent users of cannabis are either inherently blunted in their response to, and/or develop tolerance to the psychotomimetic, perceptual altering, amnestic, endocrine, and other effects of cannabinoids."

-23 - Ramaekers et al. 2009. Neurocognitive performance during acute THC intoxication in heavy and occasional cannabis users. Journal of Psychopharmacology 23: 266-277. "THC did not affect the performance of heavy cannabis users except in the stop signal task, i.e. stop reaction time increased, particularly at high THC concentrations. Group comparisons of overall performance in occasional and heavy users did not reveal any persistent performance differences due to residual THC in heavy users. These data indicate that cannabis use history strongly determines the behavioural response to single doses of THC."

-24 - Hart et al. 2010. Neurophysiological and cognitive effects of marijuana in frequent users. 2010. Pharmacology, Biochemistry and Behavior 96: 333-341. "In summary, the current data suggest that frequent marijuana users may show fewer behavioral signs of disruption during intoxication than infrequent users, even when difficult memory tasks are used to assess cognitive performance. ... These data emphasize the importance of taking into account the drug-use histories of research participants and examining multiple measures when investigating marijuana-related effects on cognitive functioning."

-25 - Ramaekers et al. 2010. Tolerance and cross-tolerance to neurocognitive effects of THC and alcohol in heavy cannabis users. Psychopharmacology 214: 391-401.

-26 - United Kingdom Department of Environment, Transport and the Regions, Road Safety Division Cannabis and Driving: A Review of the Literature and Commentary. Online document accessed November 24, 2007. "Overall, we conclude that the weight of the evidence indicates that ... there is no evidence that consumption of cannabis alone increases the risk of culpability for traffic crash fatalities or injuries for which hospitalization occurs, and may reduce those risks."

-27 - Gregory Chesher and Marie Longo. "Cannabis and Alcohol in Motor Vehicle Accidents," In: Cannabis and Cannabinoids: Pharmacology, Toxicology, and Therapeutic Potential. (eds. Grotenhermen et al.) Haworth Press, 2002.

-28 - Blows et al. 2004. Marijuana use and car crash injury. Addiction 100: 605-611.

-29 - Movig et al. 2004. Psychoactive substance use and the risk of motor vehicle accidents. Accident Analysis and Prevention 36: 631-636.

-30 - Drummer et al. 2004. The involvement of drugs in drivers killed in Australian road traffic crashes. Accident, Analysis and Prevention 36: 239-248. "Drivers with THC in their blood had a significantly higher likelihood of being culpable than drug-free drivers. For drivers with blood THC concentrations of 5 ng/ml or higher the odds ratio was greater and more statistically significant."

-31 - Laumon et al. 2005. Cannabis intoxication and fatal road crashes in France: a population base case-control study. British Medical Journal 331: 1371-1377.

-32 - Sewell et al. 2009. The effect of cannabis compared with alcohol on driving. The American Journal on Addictions 18: 185-193. "Case-control studies are inconsistent, but suggest that while low concentrations of THC do not increase the rate of accidents, and may even decrease them serum concentrations of THC higher than 5 ng/mL are associated with an increased risk of accidents."

-33 -Bedard et al. 2007. The impact of cannabis on driving. Canadian Journal of Public Health 98: 6-11.

-34 - Laumon et al. 2005. Cannabis intoxication and fatal road crashes in France: a population base case-control study. op. cit.

-35 - Ramaekers. Commentary on Cannabis and Crash Risk: Concentration Effect Relation. In: Transportation Research Circular E-C096: Drugs and Traffic. 2006.

-36 - Grotenhermen et al. 2007. Developing per se limits for driving under cannabis. Addiction 102: 1910-1917.

-37 - Ramaekers et al. Dose related risk of motor vehicle crashes after cannabis use: an update. In: Drugs, Driving, and Traffic Safety (eds. Vester et al.) World Health Organization, 2009. "Individual drivers can vary widely in their sensitivity for THC induced impairment as evinced by the weak correlations between THC in serum and magnitude of performance impairment."

-38 - US Department of Transportation, National Highway Traffic Safety Administration. Marijuana and Actual Driving Performance: Final Report. op. cit. "One of the program's objectives was to determine whether it is possible to predict driving impairment by plasma concentrations of THC and/or its metabolite, THC-COOH, in single samples. The answer is very clear: it is not. Plasma of drivers showing substantial impairment in these studies contained both high and low THC concentrations; and drivers with high plasma concentrations showed substantial, but also no impairment, and even some improvement."

-39 - Elliot et al. Marijuana DUI Workgroup: Recommendation to the Drug Policy Task Force and Colorado Commission on Criminal and Juvenile Justice. 2011. "Whereas BAC (Blood Alcohol Content) can be accurately measured and correlated with behavioral impairment, this may not be the case with cannabis ... Alcohol is water soluble; cannabis is stored in the fat and is metabolized differently, making a direct correlation with behavior difficult to measure."

-40 - Ramaekers et al. 2006. Cognition and motor control as a function of Delta-9-THC concentration in serum and oral fluid: Limits of impairment. op. cit.

-41 - Toennes et al. 2008. Comparison of cannabinoid pharmacokinetic properties in occasional and heavy users smoking a marijuana or placebo joint. op. cit.

-42 - Karschner et al. 2009. Do Delta- 9-tetrahydrocannabinol concentrations indicate recent use in chronic cannabis users? op. cit.

-43 - Toennes et al. 2008. Comparison of cannabinoid pharmacokinetic properties in occasional and heavy users smoking a marijuana or placebo joint. op. cit.

-44 - Wille et al. 2010. Conventional and alternative matrices for driving under the influence of cannabis. Bioanalysis 2: 791-806. "[I]n DUID cases, the delay between the accident and the final blood draw can be long and back-extrapolation is not an option due to the complex pharmacokinetic profile of THC."

-45 - According to the 2011 White House Drug Control Strategy, Action Items: 1.5.A: Encourage States to Adopt Per Se Drug Impairment Laws: "Fifteen states have passed laws clarifying that the presence of any illegal drug in a driver's body is per se evidence of impaired driving. ONDCP will work to expand the use of this standard to other states and explore other ways to increase the enforcement of existing DUID laws." A state-by-state summary of DUI laws is available from NORML.

-46 - Ramaekers et al. 2004. Dose related risk of motor vehicle crashes after cannabis use. Drug and Alcohol Dependence 73: 109-119. "Experimental studies have shown alcohol and THC combined can produce severe performance impairment even when given at low doses. The combined effect of alcohol and cannabis on performance and crash risk appeared additive in nature, i.e. the effects of alcohol and cannabis combined were always comparable to the sum of the effects of alcohol and THC when given alone."

-47 - US Department of Health and Human Services, Substance and Mental Health Services Association, Office of Applied Studies. 1998.

-48 - Canadian Public Health Association. "The Pot and Driving Campaign."

-49 - US Government Accountability Office. ONDCP Media Campaign: Contractor's National Evaluation Did Not Find that the Youth Anti-Drug Media Campaign Was Effective in Reducing Youth Drug Use: Report to the Subcommittee on Transportation, Treasury, the Judiciary, Housing and Urban Development, and Related Agencies, Committee on Appropriations, U.S. Senate. August 25, 2006.

-50 http://www.coloradodot.info/programs/alcohol-and-impaired-driving

-51 - Papafotiou et al. 2005. An evaluation of the sensitivity of the Standardised Field Sobriety Tests (SFSTs) to detect impairment due to marijuana intoxication. Psychopharmacology 180: 107-114.

-52 - Looby et al. 2007. Roadside sobriety tests and attitudes toward a regulated cannabis market. Harm Reduction Journal. Online document accessed November 24, 2007.

http://norml.org/library/item/cannabis-and-driving-a-scientific-and-rational-review

1. 9. 2. 8. 7. Primerjava porabe konoplje s porabo alkohola, tobaka in z zlorabo zdravil v Sloveniji

Glede na dejstvo, da je uporaba konoplje pri nas z zakonom prepovedana, so statistike o njeni uporabi zgolj približne. Izhajajo predvsem iz statistik kaznivih dejanj. Tako je v Zborniku predavanj o problematiki drog v Sloveniji leta 2006 Ljubo Pirkoviè podal podatke, kjer je razvidno, da je bilo v letu 2006 od 2774 kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami povezanih s konopljo 2440, od tega je bilo 2160 prekrškov. To pomeni, da gre pri 88 % kaznivih dejanj v zvezi s prepovedanimi drogami dejansko za konopljo, oziroma pri 78 % za nezakonito posest konoplje ali konopljenih uèinkovin.

Da predstavljajo statistike le del dejanskega stanja, nakazujejo razlike oziroma nihanja med zaseženimi kolièinami konoplje skozi leta:

Zasežene bilke: 2000 (3.354 ), 2001 (1.925 ), 2002 (9.425 ), 2003 (3.662 ), 2004 ( 5.329)

Zasežena konoplja v kg: 2000 ( 3.413,25), 2001 ( 175,10), 2002 (1.099,94 ), 2003 (219,57 ), 2004 ( 84,83)

V anketi o zdravstvenem varstvu iz leta 2007, ki jo je izpeljal IVZ so podatki dokaj nizki, najverjetneje zato, ker je bila anketa prostovoljna, pa tudi zaradi pritiska trenutne nezakonitosti uporabe konoplje. Po podatkih ankete bi naj namreè 23,6 % anketirancev poznalo koga, ki uporablja konopljo, od samih anketirancev pa jih jo baje uporablja le 2, 6 %. V primerjavi s podatki o drugih drogah (11,7 % - 0,9%) in v luèi statistike o kaznivih dejanjih, je namreè verjetno veliko prenizka. Podatki o alkoholu ( v zadnjem letu samo 23 % anketirancev ni pilo alkoholnih pijaè) in tobaku (vsakodnevno kadi 18 % anketirancev, 38,8 % pa jih je kadilo redno vsaj eno leto v svojem življenju) pa kažejo, da število uporabnikov konoplje kljub verjetno prenizko navedeni številki v anketu niti zdaleè ne dosega številènosti uporabnikov alkohola in tobaènih izdelkov.

1.9.2.8. 8.Kršenje državljanskih pravic

1.9.2.8.8. 1. Konvencija o drogah iz leta 1961 se ne nanaša na hortikulturne nasade, niti na industrijsko konopljo

Glede na široko uporabnost konoplje so zakoni o prepovedi oziroma omejevanju nasadov konoplje dejansko v nasprotju z 2. èlenom konvencije o drogah iz leta 1961, ki izrecno piše, da se konvencija NE nanaša na konopljo, posajeno za izkljuèno industrijske ali vrtnarske namene. Statistika iz prejšnje toèke ( 1. 9. 2. 8. 7. ) govori torej v veliki veèini o ljudeh, katerih samozdravljenje država aktivno onemogoèa in jih sankcionira ter kot uporabnike kriminalizira ter marginalizira.

1.9.2.8.8. 2. Kriminaliziranje malih nasadov za lastne potrebe je onemogoèanje samozdravljenja, kar je z ustavo prepovedano

V Ustavi RS je zagotovljena telesna neodvisnost in svoboda, onemogoèanje zdravljenja in muèenje pa sta prepovedana

1.9.2.8.8.3. Oteževanje pogojev pridelovalcev navadne konoplje ni v skladu z mednarodnimi konvencijami

V primeru industrijskih nasadov konoplje gre za oteževanje pridelave s strani države izkljuèno zaradi enakosti rastline, kar pomeni, da ne bi smeli nositi stroškov za kontrolo pridelovalci konoplje za industrijske namene, saj jih konvencija iz leta 1961 ne zadeva, temveè mora vse nepotrebne in odveène stroške (testiranja, formularji, varovanje) nositi država.

1.9.2.8.8.4. Konvencija zahteva nadzor nad prodajo konoplje, uporabe konoplje v (samo) zdravilne namene pa ne prepoveduje

Ker konoplja ne zasvoji, niti ne povzroèa smrtnih žrtev, niti ne ogroža prometne varnosti, gre po smernicah konvencije pravzaprav v bistvu zgolj za kontrolo prodaje, ki jo mora nadzirati država, kar je podobno kot z mnogimi drugimi zdravilnimi zelišèi. Nasadi na drobno, za lastne potrebe, torej niso izrecno prepovedani, niti v konvenciji pravzaprav sploh niso omenjeni – oziroma SO VKLJUÈENI V VRTNARSKE NAMENE - KI JIH KONVENCIJA IZRECNO DOPUŠÈA (!). Torej tudi predlagani pravilnik ni v nasprotju z duhom konvencije, katere bistvo sploh ni prepoved drog, ampak DRŽAVNI NADZOR IN KONTROLA PROMETA Z DROGAMI. Èlen 22. omenjene medarodne konvencije niti ne predvideva obvezno prepoved nasadov konoplje, predvideva pa kontrolo in sicer predvsem zaradi namenov in ciljev, objavljenih na zaèetku konvencije: prepreèevanje nezakonitega prometa z drogami, katerega najbolj izpostavljene žrtve so predvsem otroci in mladina, ter prepreèevanje zasvojenosti.

1.9.2.8.8.5. Konvencija iz leta 1961 dovoljuje uporabo konoplje v zdravstvene namene

Ker pa pri konoplji ne gre le za njeno industrijsko vrednost, temveè tudi za njeno izjemno zdravilnost, na kar posredno opozarja tudi konvencija iz leta 1971, ko priznava, da gre v bistvu za snovi z zdravilnim uèinkom in da uporabe drog, katerih nezakonit promet je s konvencijo iz leta 1961 prepovedan, v zdravilne namene, konvencija ne prepreèuje. Sprememba zakonodaje je celo nujna, saj piše v Konvenciji tudi, da mora država v primeru, ko se zaradi novih podatkov izkaže, da je uvrstitev neke psihotropne snovi neutemeljena, o tem poroèati generalnemu sekretarju. Republika Slovenija je torej danes, ko so raziskave pokazale, da je bila konoplja uvršèena v prvo skupino drog sicer v skladu s konvencijo iz leta 1961, a na napaènih in neznanstvenih predpostavkah, dolžna urediti domaèo zakonodajo tako, da ne bo ZAVESTNO NEUPRAVIÈENO KRŠILA PRAVICE DRŽAVLJANOV RS DO SAMOZDRAVLJENJA S TRADICIONALNIMI ZELIŠÈI! Ta je bila sicer neupravièeno kršena že od uvedbe ZPPPD in je kršena še danes, a recimo, da doslej vendarle v dobri veri. Potem, ko pa je vlada obvešèena o dodatnih podatkih, ki bistveno spreminjajo pogled na to problematiko, se to kršenje državljanskih pravic ne more veè razlagati kot dobronamerno!

1.9.3. Razlogi, ki dodatno utemeljujejo pripravo predloga zakona

1.9.3.1. Novi nasprotniki konoplje: farmacevtska industrija in genetski manipuliratorji

Pred kratkim se je naftni industriji v svojem nasprotovanju pridružila še ena moèna industrijska veja, namreè farmacevtska, saj ne more patentirati rastlin, in iz njih kovati dobièek, kot lahko to poène z na novo izumljenimi sintetiènimi zdravili. Dekriminalizacija konoplje bi status velikega števila dragih sintetiènih tablet z mnogimi nezaželeni stranskimi uèinki in posledicami èez noè spremenila iz dragih "zdravil" v nièvredne "odpadne kemikalije".

Najveèji pajdaš farmacevtske industrije je zadnja leta podjetje Monsanto, ki se je sprva ukvarjalo predvsem s fitofarmacevtskimi sredstvi, se pravi s herbicidi, fungicidi, pesticidi, torej sredstvi za ubijanje in unièevanje plevela, polžev, žuželk, plesni itd, pridobljenimi predvsem iz kemikalij, ki so jih v prvi svetovni vojni uporabljali kot bojne in živène strupe, v zadnjih letih pa se je posvetilo genetskemu inženiringu. S pomoèjo laboratorijskih eksperimentov sestavljajo gene bakterij, rastlin in živali v nekakšne hidre in spaèke, ki te umetno povzroèene genske defekte lahko prenašajo naprej in s tem rušijo naravno ravnotežje v svojem okolju. Tudi so raziskave pokazale, da takšni organizmi škodljivo vplivajo na zdravje tistih, ki se z njimi prehranjujejo, vendar podjetje Monsanto skrbi za to, da takšne raziskave ostanejo skrite, v medijih pa se pojavljajo podkupljene in naroèene raziskave, ki takšno genetsko pohabljanje opevajo kot rešitev èloveštva. Lažnive obljube Monsanta o obilnih letinah genetsko manipuliranih rastlin, ki naj sploh ne bi potrebovale škropljenja, so v Indiji povzroèile pravo epidemijo samomorov, saj so indijski kmetje, ki so temu nasedli, zaradi dragih in neuspelih letin v kratkem èasu izgubili celotno premoženje.

Ena izmed podjetniških metod Monsanta je izkorišèanje ameriških zakonov, ki jih je podpisal bivši ameriški predsednik Bush st. in pravno izenaèujejo genetsko manipulirane z naravnimi organizmi, obenem pa dovoljujejo njihovo patentiranje, kar omogoèa Monsantu, da z minimalnimi spremembami vendarle lahko patentirajo minimalno spremenjene rastline in živali (veèkrat so že poskušali patentirati "svojega" prašièa), po drugi strani pa se ne omejujejo le na kozmetiène genetske "popravke", patentirali so na primer koruzo, ki je hkrati tudi kontracepcijsko sredstvo, ali drugaèe povedano, povzroèa neplodnost. Veèkrat je bilo že razkrito, da si vodilni možje svetovnih mega-koorporacij želijo zmanjšati število prebivalstva, še posebej v Afriki, kamor po drugi strani pogosto pošiljajo v dobrodelne namene ravno hrano, da bi, kot trdijo, èim veè ljudi "preživelo težke življenjske pogoje v Afriki", ki je mimogrede reèeno sicer najbolj rodovitna celina in hkrati tudi najbolj založena z množico silno iskanih surovin, z dragimi kamni, diamanti itn, da obilice hrane sploh ne omenjamo.

Metode podjetja Monsanto vkljuèujejo manipuliranje in podkupovanje politikov za sprejemanje zakonov, ki vzpodbujajo gojenje genetsko manipuliranih organizmov in otežujejo gojenje naravnih rastlin. To sega tako na podroèje prehrane, kot na podroèje zelišè in krme. Pred kratkim je v EU stopil v veljavo Codex Alimentarius, ki omejuje promet z naravnimi zelišèi in vzpodbuja uporabo genetsko spremenjenih organizmov in sintetiènih zdravil.

Konoplja torej ni edini naravni nasprotnik podjetja Monsanto in njegovih zavezniških industrij, se pravi ameriške naftne, bombažne, papirne in farmacevtske, katerim lahko dodamo še njihove siceršnje partnerje, namreè vsaj še ameriško vojaško in prehrambeno industrijo, katerih velika skupna politièna moè niti zdaleè ni zanemarljiva, saj se žal izkazuje z uspehi na najvišjem ameriškem politiènem prizorišèu, pa tudi drugod.

Iz strani velikih industrijskih koncernov ni veè napadena le konoplja, neposredno so napadena vsa zdravilna zelišèa, posredno pa tudi hrana in krma, ter v konèno fazi, tudi mi sami in naši otroci, ki so še bolj obèutljivi. Podjetje Monsanto se namreè ravna po Kissingerjevi doktrini "hrana je orožje", kar pomeni, da obvladovanje prehrambenih virov omogoèa popoln nadzor nad prebivalstvom. Ima pa konoplja najveè "izkušenj" glede prepovedi, èe izvzamemo mak in iz njega izdelan opij. A uživanje konoplje poleg drugih razlik od uživanja opijatov ne povzroèa telesne zasvojenosti, zato sama po sebi nima nikakršnih potencialov za povzroèanje socialnih težav. Vsem socialnim težavam, ki so danes povezane z uživanjem konoplje, je vzrok prepoved konoplje in ne uživanje konoplje samo.

2. CILJI, NAÈELA IN POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA

2.1. Cilji predlaganega zakona

2.1.1. usklajevanje slovenske zakonodaje z mednarodnimi dokumenti in ustavo

Cilji predlaganega zakona so predvsem usklajevanje slovenske zakonodaje v zvezi s konopljo s sodobnimi smernicami v okviru mednarodnih sporazumov. Trenutna zakonodaja na tem podroèju namreè vsebuje mnoga protislovja in to na škodo èlovekovih pravic, na škodo otrok, ki so žrtev zlorabe drog, na škodo pridelovalcev navadne in uporabnikov medicinske konoplje in tudi na škodo državne blagajne. Z rigoriznimi represivnimi zakoni se Slovenija namreè ne ravna v skladu z ustavo, niti z duhom mednarodnih konvencij, ki izrecno ne omejujejo hortikulturnega gojenja medicinske konoplje, niti pridelovanja navadne konoplje v industrijske namene, temveè omejujejo zgolj pridelovanje, prodajo in uporabo medicinske konoplje in sicer pridelavo in prodajo pogojujejo z nadzorom države, ki mora o pridelavi voditi statistike ter o njih obvešèati ZN, uporabo pa z zdravstvenimi razlogi.

2.1.2 Smiseln boj proti nezakoniti trgovini z drogami

Èeprav se konvencije (1961, 1971, 1988) ukvarjajo veèinoma z nevarnimi drogami, kot so heroin, kokain, amfetamini itd, pa se konvencija iz leta 1998 ukvarja posebej s konopljo. Tam je zapisano, èemu velja posebna pozornost, namreè nezakonitim nasadom v Afriki, ki se poslužujejo intenzivnega gnojenja s sintetiènimi gnojili, kar ima škodljive posledice za okolje. Poleg tega naroèa konvencija državam, naj prepreèijo zlorabo otrok, povezano s konopljo, ter, naj se sooèijo s problemom mednarodne nezakonite trgovine. Trg nezakonite trgovine pa se napaja s prohibicijami.

2.1.3. Smiseln pristop do ekologije in družbene resniènosti

Glede rešitev pušèa konvencija državam èlanicam odprte roke in svetuje, naj se države ravnajo po naèelih èlovekovih pravic in kulturne stopnje prebivalstva, ter po naèelih trajnostnega razvoja. V tem smislu je jasno, da gojenje konoplje v Sloveniji ne predstavlja ekološke grožnje, temveè je obratno, veliko ekoloških rešitev vezanih prav na konopljo. Glede prepreèevanja nezakonitega trga je jasno, da najbolj uèinkovit ukrep za to ne more biti prohibicija, ko država nima kontrole nad trgom in se razmahne organizirani kriminal, temveè ureditev nedoreèenosti, da organizirani kriminal nima veè z njimi kaj poèeti, država pa si pridobi nadzor nad položajem.

2.1.4. Smiselno reševanje akutnega problema z alkoholizmom

Napotek, ki se veliko ponavlja v konvencijah, je tudi iskanje vmesne poti, ponudba manj škodljivih snovi namesto bolj škodljivih. V tem smislu bolj primerne snovi, kot je konoplja, ne bomo našli. Odvisniki dobijo s tem realno alternativo, da zamenjajo svojo unièujoèo odvisnost od nevarnih drog z uporabo konoplje, ki jim zdravstveno ne bo škodila, z njeno uporabo pa bodo lahko kasneje kadarkoli prenehali, saj telesno od nje ne bodo odvisni. Tukaj so mišljeni tako uporabniki prepovedanih drog, kot sta heroin in kokain, kot je tudi predvsem mišljen akutni problem alkoholizma, ki bi s konopljo konèno dobil dodatno možnost. Treba se je namreè zavedati, da antialkoholne akcije zadnjih 40 let glede na zadnje statistike niso bile uspešne. Enako neuspešna je bila tudi politika prohibicije drog, saj je število uporabnikov, odkar so prepovedane, naraslo, ne glede na prepoved.

2.1.5. Varovanje mladostnikov, zatrtje èrnega trga, rehabilitacija odraslih uporabnikov v samozdravilne namene

Cilji, ki jih namerava doseèi ta predlog zakona so predvsem obvarovanje mladih pred zlorabo z drogami, zatrtje èrnega trga z drogami in družbena rehabilitacija uporabnikov konoplje. Konoplja mladine namreè ne pritegne le zaradi dostoposti, temveè predvsem zaradi svoje prepovedanosti. Prepovedanost pritegne tudi kriminalne združbe. Konoplja s statusom tradicionalnega zdravilnega zelišèa v bo za mladino bistveno manj zanimiva kot prepovedana droga in enako za organizirani kriminal. Stigmatizacija uporabnikov konoplje zaradi trenutne zakonodaje pa niti ni v skladu z ustavnimi in èlovekovimi pravicami. Uresnièenje teh ciljev obeta tudi posledice: prihranek zaradi ukinjenja nepotrebnega preganjanja konoplje in namesto njenega nadzora, kakršnega obeta sprejem tega zakona, cenejše in enostavnejše lajšanje širokega spektra zdravstvenih težav, pritok sredstev neposredno v državno blagajno zaradi omogoèanja nadzorovanega izvoza medicinske konoplje, manjša obremenjenost zdravnikov, policije in sodstva.

2.2. Naèela

Naèela, ki jih predvsem upošteva ta predlog zakona, so:

- Naèelo ustavnih in èlovekovih pravic

- Naèelo varovanja javnega zdravja

- Naèelo socialne celovitosti ukrepov

- Naèelo varovanja otrok in mladine

- Naèelo zatiranja kriminala

- Naèelo sodelovanja civilne družbe

- Naèelo stroškovne uèinkovitosti

- Naèelo javnosti

2.3. Poglavitne rešitve predloga

2. 3. 1. Ustanovitev Javne agencije za konopljo

Dejansko obstaja zelo preprosta rešitev za zakonodajno zagato v zvezi s konopljo, namreè sprejem novega Zakona o konoplji. Sprejem zakona in ustanovitev Javne agencije za konopljo namreè poleg izbrisa konoplje iz seznama prepovedanih drog in vpisa konoplje v skupino Z zdravilnih rastlin, ter poleg vpisa konoplje v seznam tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora, bistvena za omogoèanje doseganja naslednjih ciljev:

2.3.2. Radikalno zmanjšanje nezakonitega èrnega trga

Èrn trg je vezan na prepovedane ali nesorazmerno obdavèene snovi. Z ureditvijo nedoreèenosti med osebnimi pravicami ter nedovoljenim prometom konoplja preneha biti dejavnik na èrnem trgu, saj njena uporaba ni vezana na tuje nabave, temveè na domaèe rastline. Zmanjšanje èrnega trga je najboljši naèin za prepreèevanje uporabe drog pri mladoletnih osebah.

2.3.3. Skladnost s èlovekovimi in ustavnimi pravicami glede uporabe lastnih hortikulturnih rastlin v terapevtske namene

Horitkulturne in terapevtske nasade dovoljujejo mednarodne konvencije. Ob tako velikem odstotku (72%) Slovencev, ki se pretežno zdravi sam, od tega najveè z zdravilnimi rastlinami, jih je veliko, ki si svoja zdravilna zelišèa sadijo sami doma na svojem vrtu ali jih naberejo v naravi. Prepreèevanje domaèega osebnega vrtnarjenja v terapevtske namene meji na muèenje in trpinèenje, prepovedano z ustavo. Dopolnitve pravilnika do neustavnost popravijo.

2.3.4. Omogoèanje evidence uporabe konoplje zdravnikom

Zdravniki morajo pri svojih diagnozah vedeti, katere zdravilne rastline bolnik uporablja. Zaradi dosedanje nezakonitosti konoplje podatki o uporabi konoplje v zdravilne namene niso bili zanesljivi, èeprav mnoge mednarodne konvencije naroèajo ravno natanèno evidentiranje in spremljanje uporabe konoplje. Zakon in prerazporeditev konoplje omenjenih seznamih to pomanjkljivost odpravljata.

2.3.5. Mladini in obèutljivim osebam bolj razumljivo pojasnjeni razlogi za prepoved uporabe

Kljub priznavanju, da konoplja ni škodljiva rastlina, pa obstajajo doloèena tveganja za redke nezaželene uèinke. Tveganja za noseènice, mladoletne osebe ter duševno prizadete. Ta tveganja so majhna in niso še dokonèno razložena, vendar pa obstajajo. Ob današnjem položaju konoplje ta resnièna tveganja niso dovolj jasno predstavljana mladini in loèena od od namišljenih in neresniènih trditev o nevarnostih konoplje, ki jih ta nima, kar uèinkuje enako, kot da o tveganjih sploh ne bi bili seznanjeni. Predlagani pravilnik omogoèa, da se – tudi v skladu s konvencijami, ki to izrecno naroèajo – mladoletnim in riziènim skupinam (noseènice, duševno prizadeti) jasno predstavi, zakaj bi naj bila takšna ali drugaèna uporaba konoplje za njih tvegana.

Ena redkih še preostalih domnevnih, a ne tudi dokazanih tveganosti uporabe konoplje bi naj bila v otroštvu, v fazi telesnega razvoja, saj je endokanabinoidni sistem prepleten z vrsto razvojnih procesov v naših telesih in zato možne resne negativne posledice na razvoj ŠE NISO DOVOLJ RAZISKANE. Èeprav pa je uporaba konoplje dokazano ozdravila tudi otroke z obolenji iz spiska bolezni, ki jih zdravi konoplja. Vendar je previdnost pred široko in nenadzorovano uporabo konoplje pri mladostnikih vsekakor na mestu. Da pa bi prepreèili nenadzorovan dostop mladostnikom do konoplje, ni pravi odgovor prohibicija, ki razmahne èrni trg in ravno omogoèi nenadzorovan dostop do zdravil in drog mladostnikom, ampak pravno urejen in nadzorovan sistem, v katerem je jasno, da lahko konopljo uporabljajo zgolj odrasli, mladostniki pa zgolj z izrecnim dovoljenjem zdravnika.

Drug še preostal pomislek glede tveganj redne uporabe od mladih let naprej, ima vzrok v statistikah, ki bi naj kazale, da uporaba konoplje pri mladostnikih sovpada s slabšim šolskim uspehom ter kasnejšimi težavami glede motiviranosti, ter tudi s pitjem alkohola, kajenjem cigaret in jemanja drugih drog. Razumljivo je, da mladostnike, ki kadijo, pijejo alkohol in so odprti do jemanja prepovedanih drog, poskusijo razliène prepovedane snovi. Prohibicija konoplje jih zato že sama pritegne k uporabi konoplje. Glede slabšega uspeha pa je to primerljivo z raziskavami o vplivu konoplje na spomin, kjer so ugotovili, da konopljene uèinkovine pomagajo izbrisati travmatiène dogodke iz kratkotrajnega spomina, ne pa tudi prijetnih ali nevtralnih dogodkov. Zato bi pomanjkanje interesa za šolski program mladostnikov, ki redno uporabljajo konopljo, lahko razlagali tudi kot neuspeh šolskega sistema, kot ugotavlja raziskava iz leta 2002 (Beckley). Kot tudi pomanjkanje kasnejše motivacije lahko pripisali pomanjkljivostim družbe, kot priznava na primer komisija evropske unije v svoji strategiji do drog. Je pa to vprašanje, namreè vpliva redne uporabe konoplje in na šolski uspeh in motiviranost mladostnikov povsem loèeno od vprašanja urejanja uporabe konoplje pri odraslih, za katere ne obstajajo dokazi, da bi naj konoplja škodovala motiviranosti ali sposobnosti uèenja, nasprotno, konoplja dokazano koristi spominu in statistike, ki kažejo povezanost konoplje s slabim socialnim položajem imajo tako vsaj dva vzroka, prvi je prepovedanost konoplje, ki uporabnike marginalizira in jim tudi materialno škodi (visoke cene, izpostavljenost organom pregona in sodnim kaznim), drugi vzrok pa je v tem, da slab socialni položaj pogosto povzroèa depresijo in torej uporabniki sami èutijo, da jim konoplja psihofizièno koristi pri preživetju v težavnih okolišèinah.

Z drugimi besedami, zloraba je vzroèno posledièno povezana s prepovedanostjo. Omejitev prepovedi gojenja in uporabe konoplje je najboljši naèin za ukinitev zlorabe.

2.3.6. Olajšanje uporabe konoplje v zdravilne namene s strani zdravnikov in zdravilcev

Trenutna razvrstitev konoplje in pravilnik o gojenju konoplje zelo otežujeta predpisovanje in uporabo zdravilne konoplje v zdravilne namene, kar ne more biti v korist prebivalcev Slovenije ob tako širokem spektru zdravilnih sposobnostih te rastline. Prerazporeditev konoplje v omenjenih seznamih in zakon to oviro do uporabe konoplje v zdravstveno terapevtske namene, kot jih izrecno dopušèajo mednarodne konvecije, konèno odpravljata.

2.3.7. Olajšanje domaèi farmacevtski industriji, da na mednarodnem trgu nastopi kot neposredni proizvajalec mediciske konoplje, kot je na primer danes že Nizozemska

Pridelava konoplje je veliko cenejša od proizvodnje zdravil in za razliko od proizvodnje zdravil ekološko nesporna. Slovenska farmacevtska industrija je moèna in ima mednarodno razvejano mrežo, zato bi znala dobro izkoristiti svojo laboratorijsko opremo, kjer zlahka testira vzorce zdravilne konoplje. Posebna predelava konoplje sploh ni nujna, niti zaželena, saj so ravno v konoplji idealna razmerja med uèinkovinami, ki zaradi spremenjenih razmerij v sintetiènih razlièicah niso veè enako zdravilni.

2.3.8. Olajšanje prometa domaèi pridelavi navadne konoplje

Kljub naèelnemu dovoljenju za gojenje navadne konoplje pa je bil dosedanji pravilnik nesmiselno strog glede doloèanja mejne vrednosti thc v konoplji, do sedaj 0,2%. Najboljša idustrijska konoplja ima obièajno višji odstotek, kot je dovoljen, nekje med 5 in 7 %, za zdravilne namene pa je komaj uporabna, zato je smiseln popravek mejne vrednosti thc, ki omogoèa, da pridelovalci navadne konoplje – v skladu z mednarodnimi konvencijami – niso obremenjeni z ukrepi zaradi konvencije.

2. 4. Ekonomski instrumenti

2.4.1. Prihranki

Stroški za izpeljavo zakona so minimalni, obetajo pa sprostitev dela proraèuna, ki je trenutno še vedno namenjen nepotrebnemu policijskemu in sodnemu preganjanju konoplje. Zakon obeta prihranke tako zaradi manjše obremenjenosti policije, kot tudi zaradi manjše obremenjenosti sodišè, kot tudi zaradi manjše obremenjenosti zdravstva.

2.4.2. Prilivi iz pristojbin za testiranja

Pristojbine za testiranja predstavljajo poveèan priliv sredstev. Pridelovalci navadne konoplje pristojbin sicer ne bodo plaèevali, ker jih konvencija iz leta 1961 ne sme omejevati, toliko veèje pa bodo pristojbine za testiranja zdravilne konoplje, saj bo tudi vrednost višja in s tem cena, kar bo zaradi dobièka pritegnilo pridelovalce.

2.4.3. Davki v proraèun in zatrtje èrnega trga

Proraèun bo pobiral prilive od davkov na zakonit promet s konopljo, na raèun èrnega trga.

2.5. Celovit sistem programiranja

Zakon združuje dobro prakso in naèin reševanja zadev v tujini ter ponuja celovito reševanje vseh vprašanj, bolj ali manj povezanih s konopljo, katerih reševanje je nujno, saj ni usklajeno z ustavo. Tako hkrati pozitivno vpliva na

-preobremenjenost sodstva

-preobremenjenost policije

-preobremenjenost zdravstva

-preobremenjenost pridelovalcev navadne konoplje

-preobremenjenost uporabnikov konoplje

-preobremenjenost okolja zaradi pesticidov in toksinov

-preobremenjenost proraèuna

2.6. Integracija zakona v sektorsko zakonodajo ter nacionalne, sektorske, regionalne in lokalne programe in naèrte

Zaradi velikega števila zainteresiranih v civilni družbi, se bodo stvari razvijale same od sebe, takoj, ko bo zakon odprl nove možnosti.

2.7. Ukrepi za prilagajanje

Prerazporeditev konoplje iz prve skupine prepovedanih drog v tretjo skupino, hkratna prerazporeditev konoplje iz seznama zdravilnih rastlin iz skupine N v skupino Z ter vpis konoplje na seznam tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora, - sta nujni za dosleden uèinek predlaganega Zakona o konoplji.

2.8. Spremljanje in poroèanje

Ministrstvo za zdravstvo spremlja okolišèine ter poroèa ZN.

2.9. Prekrški in nadzor

Kršitev predstavlja gojenje, pridelava, prodaja ali razdeljevanje konoplje, ki ni v skladu s pravilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pridobivanju dovoljenja za gojenje konoplje in maka in se kaznuje v skladu z veljavno zakonodajo. Nadzor izvajajo inšpektorji v skladu z zakonodajo.

2.10. Ozavešèanje javnosti

Za ozavešèanje javnosti se ta zakon z uvodno obrazložitvijo objavi na spletni strani in po možnosti tudi natisne v brošuri

2.11. Vprašanja

2.11.1. Vprašanja ki se bodo reševala s predlaganim zakonom

Vprašanje uskladitve predpisov z ustavo

Vprašanje doslednega izvajanja konvencije o èlovekovih pravicah

Vprašanje znatnega zmanjšanja èrnega trga...

Vprašanje dekriminalizacije in destigmatizacije uporabnikov

Vprašanje dekriminalizacije in destigmatizacije gojilcev za lastno uporabo

Vprašanje dekriminalizacije in destigmatizacije uporabnikov konoplje, udeležencev v prometu

Vprašanje možnosti uporabe in predpisovanja uporabe konoplje v terapevtske namene

Vprašanje prometa konoplje v terapevtske namene

Vprašanje evidentiranja uporabe konoplje

Vprašanje znanstvenega raziskovanja uèinkovin in uèinkovanja konoplje

Vprašanje reševanja problema alkoholizma

2.11.2. Vprašanja, ki jih bodo urejali izvršilni predpisi

Glede posebnih prodajaln ipd lahko minister spiše bolj natanèen pravilnik v okviru zakona

2.11.3. Vprašanja, ki se bodo reševala na drug naèin in kako

Znanstveno utemeljeno prerazporeditev konoplje na uradnih seznamih opravi minister

2.11.4. Vprašanja, na katera ni mogoèe poseèi s predpisi

Predpisi se ne spušèajo v detajle osebne uporabe konoplje ali navad vrtièkarjev, niti jih ne smejo kakorkoli omejevati, v kolikor oèitno ne kažejo vzrokov za sum na nezakonit promet s konopljo, recimo s kolièinami, ki veèkrat presegajo njihovo osebno letno porabo ipd. Pri tem je treba upoštevati tudi ustavne pravice do združevanja v društva, na primer v vrtièkarsko samozdravilsko društvo, kjer se raèuna približna letna poraba vseh èlanov društva skupaj.

Predpisi nikakor ne smejo omejevati prometa s konopljo v industrijske namene

Predpisi tudi ne posegajo na podroèje doloèanja kolièine THC v krvi, saj slika THC v krvi nima zveze s sposobnostjo za vožnjo. Najbolj akuten vpliv konoplje traja nekaj veè kot uro ali 3-4 ure, medtem, ko slika kanabinoidnih metabolitov ostane v krvi še veè tednov. Konoplja ima majhen vpliv na vožnjo, pa še ta je pozitiven, namreè poveèana previdnost. Za uporabo konoplje velja priporoèilo, naj se izogiba vožnji neposredno po uživanju konoplje, oziroma se naj v primeru premoènega uèinkovanja konoplje poèaka z vožnjo nekaj ur. Podobno, kot se to na splošno svetuje voznikom glede njihovega telesnega in duševnega stanja, spoèitosti oziroma utrujenosti.

2.11.5. Viri

2.11.5.1. Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije

Svetovna znanstvena organizacija WHO je leta 1995 v Ženevi izvedla raziskavo: »Kvalitativna primerjava zdravstvenih tveganj uporebe alkohola, konoplje, nikotina in opijatov« in ugotovila, da »Obstajajo moèni razlogi za sklepanje, da je zelo malo verjetno, da bi bila lahko konoplja resen tekmec v povzroèanju tveganj za javno zdravje, èetudi bi poraba uživanja konoplje porasla na število ljudi, ki sedaj pijejo alkohol ali kadijo tobak.«

http://www.druglibrary.org/schaffer/hemp/general/who-comparison.htm

2.11.5.2. Wootonovo poroèilo

V Wootonovem poroèilu iz leta 1968 je navedeno, da »nevarnosti uporabe konoplje , kakršne so se zdele v preteklosti, ter tveganja, da bi uporabniki konoplje lahko postali odvisni od heroina, so bile prenapihnjene, saj je konoplja manj škodljiva, kot druge snovi (amfetamini, barbiturati, kodeinu podobne snovi).

http://www.druglibrary.org/schaffer/library/studies/wootton/wootton_toc.htm

2.11.5.3. Poroèilo Baanovega komiteja

Baanov komite iz Nizozemske je leta 1971 ugotovil, da uporaba konoplje ne vodi k uporabi drugih drog.

2.11.5.4. Ameriška državna komisija za konopljo in zlorabo drog

Ameriška državna komisija za konopljo in zlorabo drog je leta 1973 izjavila, da »obstojeèa družbena in pravna politika ni v sorazmetju z osebno in družbeno škodo zaradi uporabe konoplje.«

2.11.5.5. Kanadska Le Dainova komisija

Kanadska Le Dainova komisija v Konvenciji ZN o drogah iz leta 1961 vidi glavnega krivca za situacijo, ko velja napaèen vtis, da je konoplja podobna opijatom. Opozarja pa tudi, da konvencija ne prepreèuje domaèim zakonodajam da ta napaèen vtis popravijo.

http://www.emcdda.europa.eu/attachements.cfm/att_53377_EN_emcdda-cannabis-mon-vol1-ch7-web.pdf

2.11.5.6. Poroèilo Beckleyeve komisije za konopljo

Poroèilo Beckleyeve komisije za konopljo iz leta 2008 ugotavlja, da je današnja zakonodaja glede konoplje popolnoma neprimerna in neusklajena, predvsem zaradi napaène klasifikacije v konvenciji o drogah iz leta 1961 ter daje splošne zakonodajne napotke za rešitve iz zagate, ki se jih lahko poslužijo posamezne države. In sicer navaja štiri poti, ki so jih uporabile razliène države za urejanje neusklajenosti: por zakonske klasifikacije, zakonske izjeme, izjeme po smernicah ali izjeme po pravni diskreciji (classification by law; exemption to the law; exception by guidelines; exception due to judicial discretion).

http://www.beckleyfoundation.org/pdf/BF_Cann Konoplja s svojim psihotropnim uèinkom spodbuja nevrogenezo abis_Commission_Report.pdf

2.11.5.7. Poroèilo kanadskega senata o konoplji

Poroèilo kanadskega senata o konoplji iz leta 2002 ugotavlja, da je uporaba konoplje nenevarna ina da njena prepoved ni ne smiselna, ne upravièena.

http://www.parl.gc.ca/Content/SEN/Committee/371/ille/rep/summary-e.pdf

2.11.5.8. Legalizacija terapevtske konoplje ne poveèuje uporabe konoplje pri mladini

Dr. Mark Anderson iz Montane v svoji raziskavi ugotavlja, da legalizacija terapevtske konoplje ne poveèuje uporabe konoplje pri mladini.

http://www.businessinsider.com/legalized-medical-marijuana-doesnt-make-teens-smoke-more-or-do-other-drugs-2012-6

2.11.5.9. Že prvo poroèilo o konoplji je ugotovilo njeno neškodljivost

Britansko – indijsko poroèilo o konoplji iz leta 1896 je na veè kot 3000 straneh z navajanjem veè kot 2000 primerov ugotovilo, da uporaba konoplje ni nevarna ne v telesnem, ne duševnem in ne v družbenem smislu.

http://www.drugtext.org/Table/Indian-Hemp-Commission-Report/

2.12. Normativna usklajenost predloga zakona

2.12.1. - z veljavno zakonodajo

Zakon je usklajen z veljavno zakonodajo z minimalnimi popravki. In ne le to: Zakon z minimalnimi popravki veljavne zakonodaje (izbris oziroma prerazporeditev konoplje v uradnih seznamih) uskladi celotno tozadevno vprašanje z ustavo, kar trenutni tozadevni predpisi niso.

2.12.2. - z veljavnimi naèeli mednarodnega prava in mednarodnimi pogodbami RS

Zakon se vsebinsko navezuje na naslednje mednarodne, evropske in domaèe konvencije, strategije in resolucije :

– Enotna konvencija o mamilih (1961)

- Konvencija o psihotropnih substancah (1971)

- Konvencija zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi (1988)

- Deklaracija o smernicah za zmanjšanje povpraševanja po drogah (1998)

- Resolucija o nadzoru pridelave konoplje in trgovine z njo (Zdru¿eni narodi/Generalna skupšèina, februar 2005) (.doc)

- Frankfurtska resolucija (1990)

- Deklaracija evropskih mest o politiki drog (1998)

- Strategija Eu za boj z drogami 2000 – 2004

- Akcijski naèrt EU za boj proti drogam (Uradni list Evropske unije, 8.7.2005)

- Strategija EU na podroèju drog 2005 - 2012 (Svet Evropske unije, 22. november 2004)

- Strategija EU na podroèju drog 2009 - 2012 (Svet Evropske unije, 2008)

2.12.3. Predpisi, ki jih je treba spremeniti in paketno obravnavati

2.12.3.1. Izbris konoplje v Uredbi o razvrstitvi iz seznama prepovedanih drog

Opraviti je treba izbris konoplje in konopljenih sestavin v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog; iz 13. èlena dimetilheptil thc (DMHP), iz 32. èlena konopljo -rastlina, smola, ekstrakti, tinktura, ter iz 56. èlena tetrahidrokanabinol v tretjo skupino v skladu z dognanji znanstvenih in vladnih raziskav po svetu.

2.12.3.2. Uvrstitev konoplje v skupino 'Z' na seznamu Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin

Na seznamu Pravilnika o razvrstitvi rastlin se konopljo uvrsti v skupino Z v skladu z dognanji znanstvenih in vladnih raziskav po svetu.

2.12.3.3. Registracija konoplje kot tradicionalnega zdravila rastlinskega izvora,

Konopljo (Cannabis sativa, cannabis indica, cannabis ruderalis) se vpiše v register tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora v skladu z dognanji znanstvenih in vladnih raziskav po svetu, na pobudo ministra za zdravje.

2.13. O sodelovanju javnosti

Zakon je plod sodelovanja civilne javnosti.

3. OCENA FINANÈNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAÈUN IN DRUGA JAVNA FINANÈNA SREDSTVA

3.1. Ocena finanènih posledic sprostitve pogojev za gojenje konoplje v industrijske namene za državni proraèun

Danes je v Sloveniji okoli 30 ha posajenih s konopljo v industrijske namene. Pred dvesto leti jih je bilo okoli sedemkrat veè, nekje okoli 2000 ha. Služba za kontrolo pri ARS za kmetijske trge in razvoj podeželja ( na ministrstvu za kmetijstvo in okolje) opravlja testiranja za te nasade. Ker po konvenciji o drogah iz leta 1961 predpisi za nadzor prometa s konopljo ne smejo kakorkoli omejevati prometa z navadno konopljo se ta testiranja ne bodo sicer opravljala za konopljo namenjeno industriji in bo to malenkost zmanjšalo prihodek Ministrstva za kmetijstvo in okolje (opravljala pa se bodo testiranja za konopljo namenjeno zdravljenju!). Poleg tega bo olajšanje sajenja konoplje za industrijske namene omogoèilo veè nasadov in s tem veè davkov na dobièek, kar bo na proraèun delovalo pozitivno. Neobdelanih kmetijskih zemljišè je v Sloveniji okoli 33 000 ha, tako da je možnost doseganja nekdanje pridelave docela realna. Ker je industrijska uporabnost konoplje zelo široka, zakon omogoèa možnost ponudbe izdelkov, ki z davki na dobièek spet ponovno prispevajo k proraèunu. Natanèno pa bo prihodke mogoèe oceniti po doloèenem obdobju veljavnosti zakona.

Dodatne posledice: zmanjšanje potrebe za uvoz soje, bombaža, plastiènih mas, nafte, kozmetiènih izdelkov, gradbenih materijalov, hrane, krme in zdravil – ter hkratno poveèanje možnosti za izvoz konopljenih proizvodov, ki vse te dobrine po kakovosti presegajo. Dodatna posledica je tudi zmanjšanje potrebe za uvoz umetnih gnojil in pesticidov, katerih pridelava konoplje ne potrebuje. Bolj ekološka uporaba zemlje pa ima pozitiven vpliv tudi na javno zdravje, kar vkljuèuje pozitiven finanèni uèinek, v bolj zdravem okolju namreè ljudje manj zbolevajo in porabijo manj zdravil ter imajo manjše potrebe za bolniškimi nadomestili, kar spet deluje pozitivno na proraèun, natanène številke pa bo mogoèe oceniti šele po doloèenem obdobju veljavnosti zakona.

3.2. Ocena finanènih posledic sprostitve pogojev za gojenje konoplje za namene zdravljenja za državni proraèun

Za promet s konopljo, namenjeno zdravljenju je treba opraviti testiranja glede kakovosti in vsebnosti uèinkovin, kar bo prineslo dohodek od pristojbin za testiranja. Od prodane konoplje za namene zdravljenja se bo plaèevalo davek na dobièek. Natanèno vsoto bo mogoèe oceniti po doloèenem obdobju veljavnega zakona.

Na leto je v Sloveniji nekaj tisoè primerov, obravnavanih s strani policije in sodstva glede sajenja, posesti ali uporabe konoplje. Stroški so visoki in se pokrivajo z globami. Po uveljavitvi zakona teh stroškov ne bo in policija in sodstvo bosta lahko bolj uèinkovito obravnavala resniène težave, uèinkovitost državnih organov pa ima neposredno pozitiven vpliv na proraèun.

V Sloveniji je na leto napisanih nekaj milijonov receptov. Najveèji stroški so z neozdravljivimi, degenerativnimi boleznimi (alzheimer, parkinson, rak, diabetes, multupla skleroza itd) ki znašajo nekaj sto milijonov evrov. Ker konoplja zdravi ravno te bolezni, njena pridelava pa je ekološka, preprosta in poceni, je moè prièakovati zmanjšanje stroškov za zdravila in zdravljenje, kar spet pozitivno deluje na proraèun, natanène številke pa bo mogoèe oceniti po doloèenem obdobju veljavnosti zakona.

Posebno poglavje je alkoholizem, za katerega je konoplja ena najbolj obetavnih sredstev za zdravljenje. Leta 2005 je bilo zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev 1.587 primerov zaèasne odsotnosti z dela, izgubljenih je bilo 89.509 koledarskih dni, povpreèno trajanje ene zaèasne odsotnosti z dela zaradi teh vzrokov je bilo 56,4 dneva. Ocenjeni stroški zaèasne odsotnosti z dela, ki temeljijo na povpreèni bruto plaèi, so v letu 2004 znašali 3,5 milijona evrov. S pomoèjo metode èloveškega kapitala je izraèunana izguba prihodnjega zaslužka za prezgodaj umrle osebe zaradi alkohola v letu 2004 znašala 58,8 milijona evrov. Zakon o konoplji bo lahko znižal te številke in zmanjšal stroške, a natanèna vrednost bo znana šele po doloèenem èasu po uveljavitvi zakona.

3.3. Ocena finanènih posledic za druga javna finanèna sredstva

Zakon ne bo imel posledic za druga javna finanèna sredstva.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA ZAGOTOVLJENA, ÈE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAÈUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAÈUN ŽE SPREJET

Predlagani zakon predvideva prerazporeditev obstojeèih proraèunskih finanènih sredstev in zato ne predvideva novih obremenitev za proraèun RS. Javna agencija za konopljo se namreè ustanovi iz kadrov Sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenski slog iz Ministrstva za zdravje, iz kadrov Službe za kontrolo pri ARS za kmetijske trge in razvoj podeželja iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ter iz Skupine za prepovedane droge iz Ministrstva za notranje zadeve.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

5.1. Prikaz pravne ureditve podroèja konoplje v nekaterih evropskih državah

5.1.1. Kratka predstavitev zakonov in okolišèin na Nizozemskem, v Švici, v Španiji

5.1.1.1. Nizozemska (povzeto po Konoplja.org)

5.1.1.1.1. Dekriminalizacija mehkih drog

Na Nizozemskem se zelo redko zgodi, da se uvede kazenski pregon zaradi posesti, proizvodnje ali trgovine z mehko drogo v majhnih kolièinah. Takšna politika v praksi je možna zaradi t.i. "oportunitetnega naèela", po katerem se ravna državni tožilec.

Nizozemsko državno tožilstvo (Openbaar Ministerie - OM) predstavlja hierarhièno organizacijo, ki jo vodi 5 generalnih prokuratorjev, v celoti pa je podrejena pravosodnemu ministru. Ima monopol nad pregonom kaznivih dejanj, je pa tudi nadrejena policiji (nacionalni in lokalni). Naèelo oportunitete pregona, ki omogoèa de facto legalizacijo mehkih drog, je v nizozemskem zakonu o kazenskem postopku opredeljeno "negativno" t.j. zgolj kot izjema od splošne dolžnosti tožilca, da zaène kazenski pregon, èe so podani dokazi, da je storjeno kaznivo dejanje. Procesni zakon doloèa, da sme tožilec od tega odstopiti "le izjemoma" in sicer le, "èe je to v javnem interesu". Dejansko gre za naèelo legalitete pregona, za katerega pa je predvidena omilitev v izjemnih primerih, ko to "terja javni interes".

Oportunitetno naèelo je tožilstvo zaèelo razlagati "pozitivno". Po novi razlagi je tožilec zavezan uvesti pregon samo, èe obstajata dva pogoja:

1) pregon mora biti utemeljen na zakonu in

2) pregon mora biti v javnem interesu.

S takšnim novim tolmaèenjem je bilo de facto uvedeno naèelo oportunitete pregona, ta sprememba pa je omogoèila dejansko dekriminacijo mehkih drog na Nizozemskem.

V pristojnosti državnega tožilstva je tudi izdajanje uradnih smernic (inštrukcij) policiji npr. glede tega, katera kazniva dejanja v zvezi z drogami naj preganja in katera ne. Smernice glede politike pregona kaznivih dejanj v zvezi z drogami je izdal tudi pravosodni minister. Tako je npr. v svojih smernicah iz leta 1976 (Staatscourant 1980, nr. 137) v zvezi s pregonom teh kaznivih dejanj dal prioriteto pregonu dejanj proizvodnje in prometa s trdimi drogami. Milejši pristop je bil predviden v naslednjih primerih:

1) pri posesti majhne kolièine trde droge za osebno rabo (praviloma ni pregona),

2) pri posesti, proizvodnji ali preprodaji do 30 g. konoplje (ni pregona),

3) pri prodaji marihuane na drobno v majhnih kolièinah v mladinskih centrih (t.i. hišni prodajalec) in v coffeeshop-ih (ni pregona, pod pogojem, da prodajalec ne trguje provokativno in da javno ne propagira svojega blaga).

Akcije policije so usmerjene le zoper kazniva dejanja, pri katerih gre za veèje kolièine nedovoljenih drog.

Leta 1996 je bila sprejeta sprememba opijskega zakona iz 1976 skupaj s smernicami, ki v veliki meri krojijo politiko Nizozemske do drog.

Razlog za spremembo je bil med ostalim tudi Schengenski sporazum in zaveza Nizozemske, da bo postorila kar je mogoèe, da njena "liberalna" politika do drog ne bi vplivala na sosednje države.

Poleg navedenih sporazumov je Nizozemska podpisnica mednarodnih konvencij sprejetih v okviru OZN iz leta 1961, 1971, 1988 (iste konvencije zavezujejo tudi RS).

5.1.1.1.2. Konoplja je uvršèena med mehke droge z majhno škodljivostjo

Pri klasifikaciji prepovedanih drog obstaja delitev na dve skupini ( I. trde - mamila z nesprejemljivim tveganjem in II. mehke droge), konoplja je uvršèena v drugo skupino, zaradi manjše škodljivosti v primerjavi z drugimi drogami.

5.1.1.1.3. Uživanje konoplje se ne preganja

Uživanje se naèeloma ne preganja, možna pa je prepoved uporabe drog in preganjanje takšnega poèetja, a le na javnih mestih v doloèenih krajih, kjer to velja za prekršek.

5.1.1.1.4. Posedovanje za osebno uporabo se ne preiskuje in ne preganja

Posedovanje mehkih drog za osebno rabo v manjših kolièinah se ne preiskuje in ne preganja - policija v teh primerih ne ukrepa.

Nezakonit promet pa je kazniv.

5.1.1.1.7. Gojenje za osebno uporabo je tolerirano

Gojenje zdravilne konoplje v manjši kolièini za osebno uporabo je tolerirano – policija rastlin ne zaseže.

Do postopanja pa pride v primeru mladoletnikov.

5.1.1.1.8. Specializirane prodajalne za uporabnike konoplje – Coffee shopi

Za obratovanje mora izpolnjevati doloèene pogoje kot so:

prepoved oglaševanja, prepoved trdih drog, prepoved vstopa mladoletnim, prepoved prodaje alkohola, ne sme biti težav z okolico, smejo prodati najveè 5g eni osebi v istem dnevu, na zalogi imajo lahko najveè 500g mehkih drog.

V primeru, da se ne spoštuje prepovedi, sledi kazen in zaprtje coffee shopa.

Trenutno število coffe shopov na Nizozemskem je okoli 800, od tega polovica v Amsterdamu (bilo pa jih je preko 1500 - se pravi, da se je število skoraj prepolovilo). V doloèenih predelih države coffe shopov ni - kajti njihovo odprtje je odvisno tudi od lokalne skupnosti, potrebno je namreè soglasje le te.

5.1.1.1.9. Uporaba v zdravstvene namene je dovoljena

Nizozemska je pridobila dovoljenje s strani OZN za gojenje konoplje v zdravstvene namene.

VIRI:

1. Matjaž Jager, Nekateri kriminološki in kazenskopravni vidiki inkriminacije v zvezi z drogami

2. dr. Irene Sagel-Grande, Dutch drugs policy updated after twenty years

3. Mednarodno primerjalni vidiki uporabe in zlorabe drog - www.emcdda.org

5.1.1.2. Švica

5.1.1.2.1. Zaradi zatiranja èrnega trga se tolerira gojenje za lastno uporabo

V nekaterih švicarskih kantonih so zaradi zatiranja èrnega trga od zaèetja leta 2012 uvedli toleranco za gojenje zdravilne konoplje v manjšem številu za lastno uporabo.

5.1.1.2.1. Posest manjše kolièine za osebno uporabo se tolerira

Že od leta 1990 pa se tolerira tudi posest manjših kolièin posušene konoplje. Strogo pa je prepovedana nezakonita trgovina in omogoèanje uživanja mladoletnikov ali duševno prizadetim osebam.

http://11k2.wordpress.com/2011/12/15/schweiz-legalisiert-privaten-cannabisanbau-ab-2012-in-4-kantonen/

http://www.dailymail.co.uk/news/article-2062526/Swiss-cannabis-smokers-allowed-grow-marijuana-plants-stop-buying-drugs-illegally.html

5.1.1.3. Španija

5.1.1.3.1. Uporaba in posest drog za lastno uporabo ni kazniva

Španski zakoni razlikujejo med trdimi in mehkimi drogami. Posest za lastno uporabo in uporaba katere koli droge ni kazniva. Kazniva pa je nezakonita pridelava in trgovina.

5.1.1.3.2. Gojenje majhnih kolièin za lastno uporabo na lastnem domu je dovoljeno

Gojenje majhnih kolièin za lastno uporabo v privatnosti svojega doma je dovoljeno. Pri posesti veèjih kolièin na javnih mestih pa pride lahko do suma na nezakonito trgovino.

http://www.gomadrid.com/practic/local-laws.html

5.2. Naèrti sprejemanja zakonov o konoplji v nekaterih drugih državah EU

5.2.1. Španija – urejajo se možnosti za društva gojelcev in uporabnikov konoplje

V baskovski provinci urejajo možnosti za društva gojilcev in uporabnikov konoplje. Pod geslom »Bolje kontrola, kot prepoved«, se je socialistièna vlada zavzela za legalizacijo konoplje, ki bi omogoèila, da se uporabniki združujejo v društva, kjer gojijo konopljo in si jo brez stroškov delijo med seboj.

http://www.typicallyspanish.com/news/publish/article_33012.shtml

5.2.2. Portugalska – dovoljene specializirane prodajalne konoplje in gojenje za osebno rabo

Pod novim zakonom bodo lahko uporabniki konoplje kupovali zaloge, potrebne za mesec dni uporabe, ali 75 g konoplje. Povpreèna dnevna kolièina porabe se raèuna na 2,5 g, Posamezniki bodo lahko sadili do deset rastlin in bodo lahko posedovali poleg desetih rastlin še dodatno kolièino za meseèno zalogo.

Zakon ureja tudi s strani mestnih svetov pooblašèene prodajalne konoplje. V teh specializiranih prodajalnah, ki bodo morale biti oddaljene vsaj 500 metrov od najbližje šole, ne bo dovoljeno toèiti ali uživati alkoholnih pijaè niti ne bo dovoljena namestitev igralnih avtomatov. Gostje bodo morali biti stari najmanj 16 let, prepoved vstopa pa bo veljala tudi za duševno bolne.

http://stopthedrugwar.org/chronicle/2009/jul/03/feature_marijuana_legalization_l

5.2.3. Èeška – pripravlja zakon o samozdravljenju s konopljo

Na Èeškem je že bil sprejet zakon, ki dovoljuje zdravstveno uporabo konoplje in tolerira osebno uporabo. Zaradi nedoreèenosti pa je bil predlagan nov zakon, ki bo status uporabnikov spremenil v status samozdravilcev, katerim bo gojenje za osebno rabo izrecno dovoljeno brez recepta.

http://www.encod.org/info/Navrh-registrovane-samolecby.html

5.3.3. Prikaz prilagojenosti predlagane ureditve pravu Evropske unije

Predlagana rešitev je popolnoma prilagojena pravu Evropske unije, saj so glavni cilji vseh strategij evropske komisije prepreèevanje nezakonitega prometa z drogami in prepreèevanje oziroma zmanjševanje zdravstvene škode zaradi uporabe prepovedanih drog.

Deklaracija evropskih mest o politiki drog (1998) in Frankfurtska deklaracija (1995) se zavzemata za drugaèno obravnavo konoplje od nevarnih drog in dajeta za vzor amsterdamski model s specialnimi lokali za prodajo konoplje. Frankfurtsko deklaracijo je podpisala tudi Slovenija

Strategija EU za boj z drogami 2000 – 2004 vsebuje poziv državam, naj svojo pozornost posamiiè in skupaj posvetijo prepreèevanju najrazliènejših odvisnostih, poleg drog tudi od alkohola, tobaka, zdravil, kockanja in hrane, najveèja skrb pa je prepreèevanje zlorabe otrok z drogami ter prepreèevanje kriminala, povezanega z drogami.

Cilji akcijskega naèrta EU za boj proti drogam (2005) so: doseganje visoke ravni varovanja zdravja, blaginje in socialne kohezije z dopolnjevanjem ukrepanja držav èlanic za prepreèevanje in zmanjševanje uporabe drog, odvisnosti od drog in škode, ki jo droge povzroèajo zdravju in družbi; zagotavljanje, ob ustreznem upoštevanju dosežkov EU in vrednot v zvezi s temeljnimi pravicami in svobošèinami, visoke stopnje varnosti širše javnosti z ukrepi proti proizvodnji prepovedanih drog, èezmejnemu prometu s prepovedanimi drogami in zlorabi predhodnih sestavin ter z zaostrovanjem preventivnih ukrepov proti kriminalu, povezanemu z drogami, s pomoèjo uèinkovitega sodelavanja v sklopu skupnega pristopa; Ukrepi zmanjšanja povpraševanja po drogah morajo upoštevati z zdravjem povezane probleme in socialne probleme, ki so nastali z uživanjem nedovoljenih psihoaktivnih snovi; Med navodili za usklajevanje in uravnotežen pristop naroèa strategija okrepitev sodelovanja s civilno družbo, tako v smislu informiranja civilne družbe, kot posluha za mnenje civilne družbe; Prepreèevanje organiziranih kriminalnih tihotapskih združb ter pranja denarja.

Strategija EU na podroèju drog 2005 - 2012 (2004) ugotavlja, da je treba upoštevati razliène stopnje tveganja za zdravje v povezavi z razliènimi oblikami uporabe drog ter, da se je treba osredotoèiti na organiziran kriminal v povezavi s prepovedanimi drogami.

Strategija EU na podroèju drog 2009 - 2012 (2008) poziva k prepreèevanju kriminala in zdravstvene škode zaradi prepovedanih drog in prometa s prepovedanimi drogami, na primer k zmanjševanju tveganj, povezanih s prepovedanimi drogami, ter tveganega obnašanja, kot je medsebojna izposoja igel med heroinskim odvisniki. Strategija še posebej poudarja pomembnost sodelovanja s civilno družbo in v tem smislu poziva države èlanice, da naj v odloèanje o politiki do drog na vseh nivojih vplete civilno družbo. Poleg poziva državam èlanicam, naj se posvetijo mednarodnemu problemu prometa s prepovedanimi drogami, Strategija tudi poziva države èlanice, naj se posvetijo raziskovanju drog in težav, povezanimi z njimi.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1. Presoja posledic na zdravstvo

6.1.1. Uèinkovito in varno zdravilo

Zdravniki lahko namesto precejšnjega števila sintetiènih zdravil po želji pacienta predpišejo konopljo, kar je ceneje za državo in bolj zdravo za zdravljence. Bolniki s samozdravljenjem razbremenjujejo zdravstvo. Zdravniki lažje spremljajo potek samozdravljenja.

6.1.2. Varovanje zdravja

Zdravnik mora za postavljanje diagnoz in terapije vedeti, katere prehrambene dodatke ali zdravilne rastline uživa bolnik, predvsem v izogib tveganj zaradi kombinacij zdravil in zelišè.

6.1.3. Evidenca

Mednarodne konvencije zahtevajo natanèno evidentiranje porabe konoplje, kar trenutna zakonodaja onemogoèa

6.1.4. Zdravo okolje

Zaradi manjše potrebe po pesticidih in umetnih gnojilih se bo splošno zdravstveno stanje prebivalstva izboljšalo

6.2. Presoja posledic na kmetijstvo:

6.2.1. Presoja posledic na kmetijske površine

Na površinah, posajenih s konopljo, se bo zemlja razstrupila, saj konoplja moèno srka škodljive kemikalije iz zemlje in jih razgradi na neškodljive elemente.

6.2.2. Presoja posledic na pridelovanje industrijske konoplje

Pridelovalcem industrijske konoplje se umaknejo administrativne prepreke in zmanjšajo stroški, saj je njihova kultura izenaèena z drugimi industrijskimi rastlinami.

6.2.3. Presoja posledic na stroške testiranj

Smiselno se testira manjši del konoplje (tista, ki je namenjena prodaji v lekarnah ali izvozu), èe zadostuje za kvalifikacijo za prodajo, in ne, tako kot je to danes, da se preverja navadna konoplja, namenjena industriji, èe sluèajno ne presega kvalifikacij. Stroški za testiranje se maksimalno zreducirajo za pridelovalce navadne konoplje, prilivi iz pristojbin pa se zaradi pridelovalcev zdravilne konoplje dejansko poveèajo.

6.2.4.. Presoja posledic na prehrambeno industrijo

Na široko se odprejo možnosti za pridelavo ekološko pridobljene hrane iz semen konoplje ki ima še višjo vsebnost beljakovin kot soja in je torej z beljakovinami najbolj bogata hrana.

6.2.5.. Presoja posledic na krmilno industrijo

Na široko se odprejoe možnosti za pridobivanje ekološko pridobljene in hranilno moène krme iz semen konoplje, kar pomeni veèjo neodvisnost od mednarodnih zalog in trgov ter boljše zdravstvene okolišèine živinoreje.

6.3. Presoja posledic na delo policije

6.3.1. Razbremenjenost

Veèina zadev v zvezi z drogami, s katerimi se ukvarja, je povezana s posestjo konoplje. Obremenjevanje policije s tako nesmiselnimi in nepotrebnimi nalogami gre na škodo državljanov in države. Razbremenjena policija se lažje koncentrira na resno delo.

6.3.2. Presoja posledic na èrni trg s prepovedanimi drogami

Èrn trg za konopljo bo izginil, saj se zaradi nizke cene tveganje kazni za nezakonitosti enostavno ne bo izplaèalo. Z izginotjem èrnega trga se obèutno zmanjša ogroženost otrok pred zlorabo.

6.3.3. Izboljšanje stikov in sodelovanje prebivalstva s policijo

Trenutno so vsi samozdravilci, ki uporabljajo konopljo, zaradi zakonodaje potisnjeni v nezakonit položaj, kar otežuje sodelovanje prebivalstva s policijo, predvsem v zadevah, ki se kakorkoli tièejo èrnega trga.

6.3.4. Izboljšanje prometne varnosti

Policija se trenutno posveèa ugotavljanju in testiranju voznikov s prisotnostjo thc ali celo metabolitov v organizmu, kar je povsem nesmiselno, saj ni dokazan negativen vpliv thc na vožnjo, oziroma so celo dokazani pozitivni vplivi in tudi pozitivna statistika v državah, kjer so uzakonili uporabo zdravilne konoplje.

6.4. Presoja vplivov na okolje

6.4.1 Zmanjšano onesnaževanje okolja

Znaten korak v smeri zmanjšanja onesnaževanja okolja. Treba je namreè vedeti, da so panoge, ki jih konoplja zamenja, danes med najveèjimi onesnaževalci. Z uporabo konoplje se vsi ti veliki industrijski ekološki minusi z enim udarcem spremenijo v velike ekološke pluse.

6.4.2.. Presoja posledic na naše rastlinsko dedišèino

S široko zastavljenimi pravicami do gojenja in prometa s konopljo zagotovimo prostor za enake pravice tudi do gojenja manj razvpitih zelišè in rastlin in s tem zavremo požrešnost multinacionalnih korporacij, ki hlepijo po absolutnem monopolu nad vsemi zelišèi in zdravili ter po popolnem nadzoru nad prebivalstvom. Na ta naèin sami nadzorujemo naše najveèje bogastvo in omogoèimo ohranitev naše dedišèine, ki smo jo prejeli od prednikov in jo prenašamo na naše potomce, namreè naše naravno okolje z vsemi svojimi divjimi in kulturnimi rastlinami ter živalmi.

6.4.3.. Presoja posledic na ozraèje

Na široko se odprejo možnosti za pridobivanje ekološkega goriva za motorje na notranje izgorevanje, kar pomeni manj onesnaževanja zraka in manjšo odvisnost od naftnega trga.

6.4.4. Presoja posledic na komunalo

Odprejo se možnosti za ekološko pridelavo bio razgradljivih umetnih mas, kar pomeni, da bi lahko plastiène predmete, ki so sedaj izdelani iz naftnih derivatov in jim je za predelavo treba dodati toksiène ftalate (po poteku svoje uporabnosti pa ostanejo breme za okolje, saj njihova razgradnja traja veè sto let), lahko izdelovali iz konopljene mase. ki je hkrati moènejša in bolj vzdržljiva, kot plastika, obenem pa se razgradi po naravni poti in okolja sploh ne obremenjuje. Odlagališèa odpadkov so veliko manj obremenjena

6.4.5. Presoja posledic na porabo zdravju škodljivih zašèitnih sredstev

Obèutno se zmanjša poraba pesticidov, fungicidov, herbicidov in umetnih gnojil, katerih konoplja ne potrebuje za rast, kar bo imelo za posledico bolj zdravo okolje in manj groženj za èebele, ptièe itd.

6.5. Presoja posledic na industrijo

6.5.1. Presoja posledic na izvozne možnosti Slovenije

Veèjim pridelovalcem konoplje, ki bi jo prodajali v medicinske namene se odpre možnost izvoza kvalitetne medicinske konoplje. Vsem pridelovalcem navadne konoplje pa se izvoz moèno olajša

6.5.2. Presoja posledic na gradbeništvo

Na široko se odprejo možnosti za pridelavo ekoloških zidakov, ki v maso meša stebla konoplje, kar prispeva k trdnosti zidakov, viša faktor toplotne izolacije, zmanjša njihovo težo in tako samo ceno materiala kot tudi ceno prevoza zaradi manjše porabe goriva.

6.5.3. Presoja posledic na trg z vlakni in vrvmi

Razpirijo se možnosti za ekološko pridelavo tkanin in vrvi iz konopljenih vlaken, kar pomeni tako manjšo odvisnost od uvoza blaga, kot možnost njegovega izvoza.

6.5.4. Presoja posledic na proizvodnjo papirja

Odprejo se možnosti za ekološko pridelavo papirja, kar omogoèa varovanje dreves in gozdov, ter zmanjšanje obremenjevanja okolja zaradi strojno in kemièno manj zahtevne obdelave.

6.6. Presoja posledic na pravosodni sistem

Sprostijo se kazenski in prekrškovni oddelki na sodišèih in pridobijo èas za resno delo.

6.7. Presoja druženih posledic

6.7.1.Presoja posledic na današnje porabnike zdravilne konoplje

Današnji uživalci konèno niso veè stigmatizirani in finanèno obremenjeni, saj si lahko konopljo gojijo sami doma ali jo relativno poceni kupijo v lekarnah, oziroma specializiranih prodajalnah.

6.7.2. Presoja posledic na kvaliteto življenja in družbeno dobrobit

Nenazadnje naj omenimo, da prava dekriminalizacija pomeni konèno uveljavitev èloveških pravic do svobode vere vsem tistim, ki konopljo po prastarih izroèilih ali po lastnih nagibih uživajo iz duhovnih potreb, pa zaradi prepovedi konoplje te svoje potrebe niso smeli niti izraziti. Uveljavitev èloveških duhovnih svobošèin pa ljudi umirja, jim boljša razpoloženje in viša njihovo storilnost ter kvaliteto življenja, s tem pa lažje in koristneje prispevajo k dobrobiti družbe.

II. BESEDILO ÈLENOV

I. SPLOŠNE DOLOÈBE

1. èlen (podroèje urejanja in pristojnosti)

(1) Ta zakon ureja gojenje, pridelavo, predelavo, prodajo na debelo in drobno ter uporabo rastline konoplje in njenih uèinkovin v hortikulturne, zdravstvene in industrijske namene ter doloèa pogoje in ukrepe za zagotavljanje njene ustrezne kakovosti, varnosti in uèinkovitosti, pogoje in postopke za njeno preskušanje, pridelavo in predelavo, cene, promet, uradno kontrolo in nadzorstvo z namenom varovanja javnega zdravja ter doloèa ustanovitev in naloge Javne agencije za konopljo, v nadaljevanju JAK.

(2) Ta zakon se vsebinsko navezuje na naslednje mednarodne, evropske in domaèe konvencije, strategije in resolucije :

– Enotna konvencija o mamilih (1961)

- Konvencija o psihotropnih substancah (1971)

- Konvencija zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi (1988)

- Deklaracija o smernicah za zmanjšanje povpraševanja po drogah (1998)

- Resolucija o nadzoru pridelave konoplje in trgovine z njo (Zn 2005)

- Frankfurtska resolucija (1990)

- Deklaracija evropskih mest o politiki drog (1998)

- Strategija Eu za boj z drogami 2000 – 2004

- Akcijski naèrt EU za boj proti drogam (Uradni list Evropske unije, 8.7.2005)

- Strategija EU na podroèju drog 2005 - 2012 (Svet Evropske unije, 22. november 2004)

- Strategija EU na podroèju drog 2009 - 2012 (Svet Evropske unije, 2008)

(3) Ta zakon usklajuje medsebojna nasprotja v zvezi s konopljo v naslednjih državnih dokumentih, zakonih in predpisih:

- Ustava Republike Slovenije

- Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD)

- Zakon o prepreèevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (ZPUPD)

- Kazenski zakonik (KZ)

- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP)

- Zakon o zbirkah podatkov s podroèja zdravstvenega varstva (ZZPPZ)

- Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)

- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)

- Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin

- Pravilnik o obliki in naèinu vodenja evidenc in poroèil o prepovedanih drogah

- Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka

- Zakon o zdravilih

- Pravilnik o postopkih za izdajo dovoljenj za promet s prepovedanimi drogami

- Pravilnik o tehniènih in sanitarnih pogojih ter naèinu zavarovanja prostorov za hrambo in izdajanje prepovedanih drog iz sk. I in II

- Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)

- Odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin

- Zakon o zdravstvenem varstvu

- Zakon o zdravilstvu

-Zakon o zdravilih in medicinskih pripomoèkih

-Zakon o medicinskih pripomoèkih

- Pravilnik o dovoljenju za promet z zdravili

- Zakon o lekarniški dejavnosti

2. èlen (pristojnost)

(1) Pristojni minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister) za konopljo je minister, pristojen za zdravje, èe ta zakon ne doloèa drugaèe.

(2) Podzakonske predpise za podroèje konoplje za uporabo v veterinarski medicini izda pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo.

(3) Podzakonske predpise za podroèje konoplje za uporabo v industriji izda pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

(4) Organ, pristojen za konopljo, ki jo obravnava ta zakon, je Javna agencija za konopljo.

(5) Organ, pristojen za konopljo, odloèa v upravnih zadevah po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, èe s tem zakonom ni doloèeno drugaèe.

(6) Organ, pristojen za konopljo, mora, èe ta zakon ne doloèa drugaèe, v upravnih zadevah v 30 dneh po prejemu vloge zahtevati dopolnitev vloge, èe je ta nepopolna, in doloèiti predlagatelju oziroma predlagateljici (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) rok, v katerem jo mora dopolniti.

3. èlen (komisije in izvedenci)

(1) Pri organu, pristojnem za konopljo, delujejo stalne in zaèasne komisije ter posamezni izvedenci oziroma izvedenke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec). Komisije in posamezni izvedenci imajo posvetovalno vlogo in so strokovno neodvisni in samostojni v okviru svojega podroèja delovanja.

(2) Stalne komisije delujejo na podroèju kliniènih preskušanj in farmakopeje ter na podroèju pridelave in predelave.

(3) Stalne komisije so izvedenski organi na posameznem podroèju. Njihovo sestavo za podroèje zdravilne uporabe konoplje doloèi in èlane stalne komisije imenuje pristojni minister za zdravstvo, za podroèje uporabe v industrijske namene minister, pristojen za kmetijstvo, izmed strokovnjakov oziroma strokovnjakinj (v nadaljnjem besedilu: strokovnjak) s podroèja farmacije, medicine, veterine, farmakologije in drugih podroèij.

(4) Stalne komisije sprejmejo poslovnik o delu.

(5) Zaèasne komisije in posamezne izvedence imenuje organ, pristojen za konopljo, za obravnavo in dajanje mnenj na strokovnih podroèjih, ki zahtevajo posebna znanja.

(6) Èlani komisij in posamezni izvedenci morajo pri svojem delu ravnati nepristransko in skladno s predpisi. Zaradi nezdružljivosti interesov ne smejo omogoèati neupravièenih koristi ali dajati prednosti posameznim predlagateljem postopkov, spoštovati morajo zaupnost podatkov.

4. èlen (izvedenci v organih Evropske unije)

(1) Izvedence, ki sodelujejo pri delu pristojnih organov Evropske unije za zdravila za uporabo v humani medicini, imenuje pristojni minister na predlog organa, pristojnega za konopljo.

(2) Izvedence, ki sodelujejo pri delu pristojnih organov Evropske unije za zdravila za uporabo v veterinarski medicini, imenuje minister, pristojen za veterinarstvo, na predlog organa, pristojnega za konopljo.

(3) Izvedence, ki sodelujejo pri delu pristojnih organov Evropske unije za kmetijstvo, imenuje minister, pristojen za kmetijstvo, na predlog organa, pristojnega za konopljo.

(4) Izvedence, ki sodelujejo pri delu pristojnih organov Evropske unije za prepreèevanje nezakonitega prometa z drogami in psihotropnimi snovmi, imenuje minister, pristojen za policijo, na predlog organa, pristojnega za konopljo.

5. èlen (definicija konoplje)

(1) Konoplja je rastlina, ki se v svojih razlièicah uporablja v industrijske in/ali zdravilne namene.

6. èlen (definicije drugih izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. Analiza kakovosti je kakovostna analiza vseh sestavin, kolièinska analiza najmanj vseh uèinkovin in vsi drugi preskusi, potrebni za ugotavljanje kakovosti konoplje v skladu z zahtevami dovoljenja za promet

2. Bolnik – oseba, ki za svoje zdravstvene zežave išèe pomoè pri zdravniku

3. CBD – kanabidiol, zdravilna konopljena uèinkovina

4. Droge – snovi, rastline ali zdravila s psihotropnim uèinkom

5. Gojenje – gojenje rastlin konoplje

6. Hortikultura – manjši osebni nasad vrtnih rastlin in zdravilnih zelišè

7. Inhalator – priprava za inhalacijo konoplje

8. Navadna konoplja – konoplja z nizko vsebnostjo THC, namenjena industriji

9. Nezakonita uporaba – uporaba konoplje v nasprotju s tem zakonom

10. Predelava zdravilne konoplje – pridobivanje uèinkovin iz konoplje

11. Prepovedane droge – droge, katerih nezakonit promet je strogo prepovedan

12. Pridelava konoplje – gojenje veèjih kolièin konoplje

13. Psihotropni uèinek konoplje – spremljajoèi obèutek vznesenosti zdravilnega delovanja konoplje

14. Samozdravilec – oseba, ki si svoje zdravstvene težave lajša ali zdravi sam po svojih željah in sposobnostih

15. Specializirana prodajalna - Specializirana prodajalna za zdravilno konopljo, ki se izdaja brez recepta, je prodajni objekt, kjer se na podlagi dovoljenja organa, pristojnega za konopljo, opravlja dejavnost prometa na drobno s konopljo.

16. Terapija – uporaba konoplje v zdravilne namene

17. THC (tetrahidrokanabinol) – uèinkovina zdravilne konoplje

18. Uèinkovina oziroma zdravilna uèinkovina - snov, ki je nosilec zdravilnega delovanja zdravilne rastline.

19. Uporabnik konoplje – oseba, ki zaradi svojega zdravja uporablja konopljo, bodisi kot samozdravilec ali bolnik.

20. Uvoz konoplje - promet konoplje na debelo iz tretjih držav na ozemlje Republike Slovenije.

21. Veletrgovec z zdravilno konopljo - pravna oziroma fizièna oseba, ki na podlagi dovoljenja organa, pristojnega za konopljo, opravlja dejavnost prometa na debelo z zdravilno konopljo z namenom pridobivanja dobièka ali brez.

22. Vnos zdravila - promet zdravila na debelo iz druge države èlanice Evropske unije v Republiko Slovenijo.

23. Zadevna država èlanica - država, ki v postopku z medsebojnim priznavanjem ali v decentraliziranem postopku odloèa o sprejemljivosti razmerja med koristjo in tveganjem oziroma o oceni kakovosti, varnosti in uèinkovitosti zdravila na podlagi poroèila o oceni, ki ga je izdelala referenèna država èlanica Evropske unije, v skladu z Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 2001/82/ES

24. Zdravilec – oseba, ki ustreza pogojem, navedenih v Zakonu o zdravilstvu

25. Zdravilna konoplja – konoplja z visoko vsebnostjo THC ali CBD, namenjena zdravljenju

7. èlen (razmerje med zdravilno in navadno konopljo)

(1) Èe rastlina po definiciji in ob upoštevanju vseh njenih znaèilnosti lahko hkrati sodi v opredelitev konoplje kot zdravila in v opredelitev konoplje kot industrijske surovine ali izdelka, ki je predmet drugih predpisov, se v primeru dvoma uporabijo doloèbe tega zakona.

(2) O opredelitvi iz prejšnjega odstavka odloèa organ, pristojen za konopljo, v upravnem postopku s posebnim ugotovitvenim postopkom.

(3) Stroške ugotavljanja ustreznosti predlagane opredelitve plaèa predlagatelj, ki namerava pridelovati ali prodajati konopljo v zdravstvene namene, oziroma JAK, kadar gre za navadno konopljo, namenjeno industriji.

8. èlen (enakovrednost zahtev za pridelavo)

Doloèbe tega zakona o izdelavi in uvozu se uporabljajo tudi za konopljo, ki je namenjena dajanju v promet zunaj ozemlja Republike Slovenije.

9. èlen (razvršèanje konoplje)

(1) Konopljo razvršèamo na

1. Navadno, namenjeno industriji

2. Zdravilno, namenjeno zdravljenju, ki se jo razvršèa na:

– konopljo, ki se jo uporablja pod zdravniškim nadzorom in se jo v lekarnah prodaja na zdravniški ali veterinarski recept,

– konopljo, ki se jo uporablja za samozdravljenje, za katero zdravniški ali veterinarski recept ni potreben.

(2) Recepti za konopljo so potrebni v primeru namena prodaje v lekarnah, uvoza ali izvoza zdravilne konoplje.

10. èlen (Konoplja, namenjena prodaji)

(1)Konoplja, namenjena industriji, mora ustrezati zahtevam Zakona o kmetijskih rastlinah

(2) Zdravila z vsebnostjo uèinkovin, pridobljenih iz konoplje, morajo ustrezati zahtevam Zakona o zdravilih.

11. èlen (Prodaja konoplje)

(1) Za prodajo konoplje je treba pridobiti dovoljenje za promet v skladu z 18. èlenom tega zakona.

(2) Ne glede na doloèbo prejšnjega odstavka se za konopljo, namenjeno industriji, uporablja poenostavljeni postopek pridobitve dovoljenja za promet (postopek registracije), èe je vsebnost THC manj kot 5%.

12. èlen (konoplja v prometu)

(1) Konoplja je lahko v prometu, èe dovoljenje za njeno prodajo izda Organ za konopljo v skladu s tem zakonom.

13. èlen (odgovornost)

(1) Imetnik dovoljenja za promet z zdravilno konopljo je odgovoren za dajanje konoplje v promet.

(2) Pridelovalec zdravilne konoplje je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi neustrezne kakovosti konoplje ali posledic uporabe konoplje, èe se dokaže, da škoda presega znane stranske uèinke zdravilne konoplje.

(3) Imetnik dovoljenja za promet z zdravilno konopljo, pridelovalec in zdravstveni strokovnjaki niso odgovorni za posledice uporabe konoplje, ki ni v skladu z izdanim dovoljenjem za promet, ali zaradi uporabe konoplje, ki nima dovoljenja za promet.

II. GOJENJE IN PRIDELAVA

14. èlen (gojenje za osebne potrebe)

(1) Gojenje za osebne potrebe je dovoljeno pod pogoji, da:

-kolièina znatno ne presega enoletne porabe in teža suhih zdravilno uporabnih delov rastline znatno ne presega 1 kg letne porabe na osebo, razen, v kolikor je veèja kolièina priporoèljiva zaradi zdravstvenega stanja.

-je prostor gojenja ograjen oziroma zavarovan pred krajo

-se suhe rastlinske dele, namenjene uporabi oziroma samozdravljenju, spravi na varnem in otrokom nedostopnem mestu

(2) Samozdravilci, ki se združujejo v društva, kjer se goji konoplja v samozdravilne namene, so dolžni posaditi konopljo zgolj v mejah prièakovane porabe konoplje èlanov društva ter so o znatnem presežku prièakovanih letin dolžni obvestiti organ za konopljo ter mu ponuditi odkup presežka zaloge.

15. èlen (dovoljenje za pridelavo)

(1) Za pridelavo konoplje, namenjene prodaji, si je treba predhodno pridobiti dovoljenje s strani organa za konopljo.

(2) Za pridobitev dovoljenja za pridelavo (navadne) konoplje, namenjene industriji, je treba izpolnjevati pogoje iz Zakona o kmetijskih rastlinah.

(3) (Zdravilno) konopljo, namenjeno zdravljenju, lahko z namenom prodaje pridelujejo le s strani organa za konopljo pooblašèeni pridelovalci. Za pridobitev dovoljenja za pridelavo zdravilne konoplje je treba izpolnjevati naslednje pogoje:

- Imeti pogodbo s kontrolnim farmacevtom

- imeti pogodbo s kontrolnim zdravnikom, zdravilcem ali zdravstveno ustanovo

- imeti na razpolago zemljišèe, ki ustreza pogojem iz Zakona o kmetijskih zemljišèih

(4) Dovoljenje natanèno doloèa zemljišèa, na katerih lahko raste konoplja, ter doloèa vrsto konoplje, namreè, ali je navadna ali zdravilna.

(5) Dovoljenje za pridelavo zdravilne konoplje vkljuèuje dovolilnico za promet z zdravilno konopljo

III PROMET

16. èlen (Promet z navadno konopljo)

Promet z navadno konopljo mora potekati v skladu z Zakonom o kmetijskih rastlinah.

17. èlen (Dovolilnica za promet z zdravilno konopljo)

(1)Dovolilnica za promet z zdravilno konopljo dovoljuje predelavo in prodajo na debelo zdravilne konoplje lekarnam, zdravnikom, zdravilcem, zdravstvenim ustanovam in farmacevtskim družbam oziroma pooblašèenim veletrgovcem doma in v tujini pod pogoji, ki jih doloèa ta zakon.

(2) Dovolilnica za promet z zdravilno konopljo dovoljuje prodajo na drobno v specializiranih lokalih pod pogoji, ki jih doloèa ta zakon.

(3)Posebne dovolilnice niso potrebne za terapevte in znanstvenike.

18. èlen (Obveznosti pridelovalca zdravilne konoplje)

(1) Pridelovalec zdravilne konoplje mora po najboljših moèeh zavarovati s konopljo posajeno zemljišèe pred krajo in za letino skrbeti kot dober gospodar.

(2) Pridelovalec mora letino skladišèiti na primernem prostoru, nedostopnem nepooblašèenim osebam brez spremstva.

(3) Pridelovalec mora organu za konopljo dostaviti:

- vsakoletna poroèila o pridelovalni površini,

- vsakoletna statistièna poroèila o zemljišèih,

- vsakoletna poroèila o zalogah,

19. èlen (Obveznosti prodajalca zdravilne konoplje )

(1) Prodajalec - imetnik dovolilnice za promet z zdravilno konopljo mora o prodaji zdravilne konoplje obvešèati organ za konopljo:

1. o vsaki prodaji na debelo

-novi stranki doma vsaj 30 dni pred nameravano prodajo

- stranki v tujini vsaj 90 dni pred nameravano prodajo

- stari stranki doma enkrat meseèno

2. o statistiki prodaje na drobno enkrat meseèno

(2) Prodajalec - imetnik dovolilnice za promet mora o prodajah voditi evidenco in jo hraniti dve leti.

20. èlen (Posebne obveznosti prodajalca zdravilne konoplje na drobno)

(1) Zdravilna konoplja se lahko prodaja na drobno v za to specializiranih lokalih ali trgovinah, ki jim organ za konopljo dodeli dovolilnico za promet z zdravilno konopljo, èe ustrezajo pogojem v tem zakonu.

21. èlen (Pogoji za lokale ali trgovine z zdravilno konopljo)

(1) Specializiran lokal ali trgovina se lahko odpre, èe ustreza pogojem v Zakonu o trgovinah in lokalih, ter poleg tega izpolnjuje še naslednje pogoje:

-Najbližja šola je oddaljena najmanj 500 m.

-Prostor za prodajo konoplje je loèen od prostora, kjer se prodajajo druge stvari

-Prepoved toèenja alkoholnim pijaè

-Prepoved vstopa v lokal mladoletnim, vinjenim in duševno prizadetim

-Zaloge zdravilne konoplje morajo biti dobro spravljene in zavarovane pred krajo

22. èlen (Oglaševanje)

(1)Oglaševanje zdravilne konoplje ni dovoljeno, razen v strokovnem zdravstvenem èasopisju

23. èlen (Pakiranje zdravilne konoplje, namenjene prodaji)

(1) Zdravilna konoplja, namenjena prodaji mora biti dobro zašèitena z ovojem.

24. èlen ( oznaèevanje zdravilne konoplje, namenjene prodaji)

(1) Zdravilna konoplja, namenjena prodaji mora biti jasno oznaèena z napisom ali nalepko. Oznaka mora vkljuèevati botanièno in sortno ime, odstotek THC in CBD ter težo zavoja.

25. èlen ( kontrola kakovosti)

(1) Kontrole kakovosti in analize konoplje opravljajo uradni kontrolni laboratoriji v skladu z 91. èlenom Zakona o zdravilih ali laboratorij organa za konopljo.

(2) Uradni kontrolni laboratorij ali laboratorij organa za konopljo o izvedeni kontroli kakovosti zdravil izda izvid z oceno kakovosti zdravila in ga posreduje imetniku dovoljenja za promet z zdravilom oziroma predlagatelju kontrole.

(2) Vzorce in stroške uradne kontrole kakovosti zdravil iz drugega odstavka prejšnjega èlena plaèa:

– pri redni kontroli kakovosti imetnik dovoljenja za promet z zdravilno konopljo

- pri izredni kontroli kakovosti plaèa stroške predlagatelj izredne kontrole kakovosti, razen, èe se izkaže, da je kakovost zdravilne konoplje oporeèna. V tem primeru plaèa imetnik dovoljenja za promet z zdravilno konopljo.

26. èlen (pristojbine)

(1) Za stroške postopkov, ki jih doloèa ta zakon, plaèa predlagatelj pristojbine, razen èe zakon ne doloèa drugaèe.

(2) Imetniki dovoljenj za promet z zdravilno konopljo, ki jih izdaja organ, pristojen za konopljo, plaèujejo tudi letne pristojbine za stroške spremljanja zdravilne konoplje na trgu.

(3) Pravne in fiziène osebe, ki pri organu, pristojnem za konopljo, vložijo zahtevke za strokovno svetovanje iz 28. èlena tega zakona, plaèajo pristojbine.

(4) Višino pristojbin iz tega èlena doloèi pristojni minister.

27. èlen (oblikovanje cen)

(1) Cene konoplje se oblikujejo prosto po pogojih trga.

IV. UPORABA

28. èlen (terpevtska uporaba zdravilne konoplje)

(1)Zdravilna konoplja se lahko uporablja v terapevtske ali znanstvene namene

(2)Terapijo s konopljo drugih oseb, kot samega sebe, lahko izvaja le zdravnik ali zdravilec skladu z naèeli zdravilstva in medicine.

(3)Terapijo s konopljo mladoletnih ali duševno prizadetih oseb lahko izvajajo starši ali skrbniki v soglasju z zdravilcem ali zdravnikom.

29. èlen (inhalator)

(1)Zdravnik mladoletnim osebam ali po potrebi predpiše uporabo inhalatorja za uživanje zdravilne konoplje.

V. NADZORSTVO

30. èlen (pristojnosti pri nadzoru)

(1) Strokovni nadzor na podroèju konoplje opravlja organ, pristojen za konopljo

31. èlen (farmacevstki nadzor)

(1) Farmacevtski nadzor opravlja farmacevtski nadzornik v skladu z Zakonom o zdravilih in v dogovoru z organom za konopljo.

32. èlen (tržni nadzor)

(1) Tržni inšpektorji opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem doloèb tega zakona

-v zvezi z zdravilno konopljo na njegovi podlagi izdanih predpisov ter Zakona o zdravilih.

-v zvezi z navadno konopljo na njegovi podlagi izdanih predpisov ter Zakona o kmetijskih rastlinah.

33. èlen (carinski nadzor)

Uvoz zdravilne konoplje nadzorujejo carinski organi, pri èemer jim organ, pristojen za konopljo, in uradni veterinarji zagotavljajo strokovno podporo.

VI. JAVNA AGENCIJA ZA KONOPLJO

34. èlen (ustanovitev Javne agencije)

(1) Za izvajanje nalog, ki jih doloèata ta zakon, ki ureja podroèje konoplje, se ustanovi Javna agencija Republike Slovenije za konopljo kot oseba javnega prava.

(2) Ustanovitelj Javne agencije je Republika Slovenija. Pravice ustanovitelja izvršuje vlada.

(3) Nadzor nad delom Javne agencije opravlja ministrstvo, pristojno za zdravje.

(4) Za Javno agencijo se uporabljajo doloèbe zakona, ki ureja javne agencije, razen glede vprašanj, ki jih ta zakon ureja drugaèe.

35. èlen (Naloge, ki jih opravlja Javna agencija)

JAK:

1. uvede sistem kontrol za pridelovanje zdravilne konoplje, namenjene prodaji. Ta sistem kontrole se ne nanaša na konopljo, namenjeno industriji (vlakna in semena) ali hortikulturi in samozdravljenju.

2. nadzoruje pridelavo in uporabo konoplje ter sprejema ukrepe za prepreèevanje zlorabe in nezakonite trgovine s konopljo.

3. doloèa podroèja in zemljišèa, kjer je dovoljeno pridelovanje zdravilne konoplje z namenom prodaje

4. kupi in prevzame vse neprodane letine takoj ko je mogoèe, a ne kasneje kot štiri mesece po žetvi.

5. ima izkljuèno pravico do uvoza, izvoza, prodaje na debelo in hranjenja zalog, razen tistih, katere hranijo pridelovalci zdravilne konoplje in konopljenih preparatov.

6. zahteva vsakoletna poroèila o pridelovalni površini ter vsakoletna statistièna poroèila o zemljišèih

7. zahteva vsakoletno omejevanje pridelka na ocene po potrebah, izvozne potrebe in dodatne nabave za doseganje ocenjenih potrebnih kolièin

8. podeljuje dovoljenja za uporabo zdravilne konoplje v zdravstvene in znanstvene namene.

9. izdaja in nadzoruje dovolilnice za promet z zdravilno konopljo, predvsem v zvezi s porabljeno kolièino.

10. doloèi uvoz oziroma izvoz zdravilne konoplje le med pooblašèenimi organizacijami.

11. s posebnimi dovolilnicami kontrolira osebe in organizacije, pooblašèene za pridelavo, predelavo in razdeljevanje zdravilne konoplje, kontrolira prostore, kjer se to izvaja.

12. vsako leto pošlje generalni skupšèini ZN poroèilo o pridelani kolièini, uvozu in izvozu zdravilne konoplje. Vsakoletna poroèila, morajo vsebovati podatke o pridelani kolièini; o kolièini, porabljeni za ne-psihotropne namene; o zalogah pridelovalcev na dan 31. decembra; o skupni uvoženi ter izvoženi kolièini; ter prostovoljne podatke o porabljeni kolièini.

13. lahko kontrolira osebe in podjetja, udeležena pri proizvodnji, predelavi in prodaji zdravilne konoplje in sicer;

-lahko kontrolira na novo uvedeno proizvodnjo, predelavo in prodajo zdravilne konoplje, ter prostore, kjer naj bi se to dogajalo;

- prepreèuje kopièenje psihotropnih snovi na posameznih enotah, ki presegajo potrebe za normalno delo in pogoje na trgu.

- v sodelovanju s proizvajalci, pridelovalci, uvozniki, izvozniki, prodajalci na debelo in na drobno uredi sistem za spremljanje mednarodnega prometa;

- zaseže nezakonito pridelano konopljo, ter v primeru suma na nezakonito mednarodno trgovino o tem obvesti prizadete države podpisnice;

- zahteva pravilno oznaèevanje uvoza in izvoza, ter te dokumente hrani dve leti.

14. nudi strokovno podporo pri uveljavljanju sistemskih usmeritev na podroèju zdravilne konoplje in opravlja naloge, ki vkljuèujejo sodelovanje z drugimi upravnimi, strokovnimi in znanstvenimi institucijami.

VII. KAZENSKE DOLOÈBE

36. èlen (Prekrški in kazniva dejanja)

(1) Kršitve tega zakona lahko organ za konopljo kaznuje z zaèasnim ali trajnim odvzemom dovoljenja za promet.

37. èlen (Izrecne prepovedi)

(1) Izrecno prepovedano je:

-posredovanje zdravilne konoplje brez zdravstvene kontrole mladoletnikom in duševno motenim osebam.

-pridelovanje ali promet s konopljo, ki ni v skladu s tem zakonom

VIII. PREHODNE IN KONÈNE DOLOÈBE

38. èlen (rok ustanovitve Javne agencije)

(1) Vlada Republike Slovenije ustanovi Javno agencijo za konopljo iz tretjega odstavka 2. èlena tega zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Kadri, prostori in sredstva za zaèetek delovanja Javne agencije za konopljo se zagotovijo z združitvijo virov iz Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za zdravstvo in Ministrstva za notranje zadeve, ki so bili že prej posebej zadolženi za konopljo. Sredstva za zaèetek dela Javne agencije se zagotovijo iz proraèuna Republike Slovenije iz dela, ki je bil namenjen pregonu konoplje.

39. èlen(izdaja podzakonskih predpisov)

(1) Rok za izdajo podzakonskih predpisov po tem zakonu je tri mesece po uveljavitvi tega zakona.

40. èlen (postopki po uveljavitvi tega zakona)

Vsi kazenski in prekrškovni postopkih v zvezi z gojenjem, posedovanjem ali uporabo konoplje se po uveljavitvi tega zakona ustavijo.

41. èlen (razveljavitev)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o prepreèevanju prodaje prepovedanih drog v delu, ki se nanaša na konopljo, in sicer se briše beseda konoplja (cannabis sativa) iz 9. èlena.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka v vseh delih, kjer se nanaša na konopljo, oziroma se sprejme Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje maka, z enakim besedilom, brez omembe konoplje.

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona se iz Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog èrta 32. èlen: konoplja -rastlina, smola, ekstrakti, tinktura.

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona se uvrsti konopljo v skupino 'Z' na seznamu Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin

(5) Z dnem uveljavitve tega zakona se konopljo vpiše v register tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora.

42. èlen (uveljavitev zakona)

Ta zakon zaène veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITVE ÈLENOV

I. SPLOŠNE DOLOÈBE

K 1. èlenu. Èlen doloèa podroèje urejanja zakona in sicer navaja naslednja podroèja: gojenje, pridelavo, predelavo, prodajo na debelo in drobno ter uporabo rastline konoplje in njenih uèinkovin v hortikulturne, zdravstvene in industrijske namene. Podroèje zakona je tudi doloèanje pogojev in ukrepov za zagotavljanje ustrezne kakovosti konoplje, varnosti in uèinkovitosti uporabe, pogojev in postopkov za njeno preskušanje, pridelavo in predelavo, cene, promet, uradno kontrolo in nadzorstvo z namenom varovanja javnega zdravja. Za uspešno izvajanje teh namenov èlen doloèai kot podroèje zakona tudi ustanovitev Javne agencije za konopljo, v nadaljevanju JAK. Drugi odstavek èlena našteva mednarodne konvencije, resolucije in dokumente, ki jih zakon upošteva. Tretji èlen našteva domaèo zakonodajo, ki se je zakon dotika. Te odloèbe in posebej ustanovitev JAK je potrebna, da se uskladi zakonodaja tako z mednarodnim konvencijami, ki zahtevajo kontrolo nad prometom s konopljo s strani države, prosto gojenje za hortikulturne in zdravstvene namene ter spoštovanje èlovekovih pravic, kot z znanstvenimi ugotovitvami v zadnjih dvajset in veè letih.

K 2. èlenu. Èlen doloèa, da je pristojni minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister) minister za zdravje, èe ni v zakonu doloèeno drugaèe. Doloèa tudi: pristojnost pisanja podzakonskih predpisov za uporabo v veterinski medicini ministru za zdravje v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo; pristojnost pisanja podzakonskih predpisov za uporabo v industriji ministru za zdravje v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo. Èlen doloèa tudi pristojnost za konopljo, in sicer je pristojna JAK, ki v upravnih zadevah odloèa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, èe ta zakon ne doloèa drugaèe. Èlen doloèa tudi, da mora JAK, èe ta zakon ne doloèa drugaèe, v upravnih zadevah v 30 dneh po prejemu vloge zahtevati dopolnitev vloge, èe je ta nepopolna, in doloèiti predlagatelju oziroma predlagateljici (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) rok, v katerem jo mora dopolniti. Doloèbe èlena so v skladu s smernicami mednarodne konvencije o drogah iz leta 1961, ki zahteva pristojnost državne agencije za konopljo, ter njeno sodelovanje z drugimi resorji.

K 3. èlenu. Èlen obravnava komisije in izvedenci in sicer v prvem odstavku doloèa, da pri JAK delujejo stalne in zaèasne komisije ter posamezni izvedenci oziroma izvedenke (v nadaljnjem besedilu: izvedenec). Te Komisije in posamezni izvedenci imajo posvetovalno vlogo in so strokovno neodvisni in samostojni v okviru svojega podroèja delovanja; v drugem odstavku doloèa delovanje stalnih komisij na podroèju kliniènih preskušanj in farmakopeje ter na podroèju pridelave in predelave; v tretjem odstavku prisoja odloèanje o izbiri strokovnjakov iz razliènih podorèij za sestavo stalnih komisij kot izvedenskih organov na zdravstvenem podroèju v pristojnost ministru za zdravje, odloèanje o sestavi stalnih komisij na industrijskem podroèju pa ministru za kmetijstvo; v èetrtem odstavku doloèa sprejem poslovnika o delu stalnih komisij; v petem odstavku èlen doloèa pristojnost JAK glede imenovanja zaèasnih komisij in izvedencev na strokovnih podorèjih, ki zahtevajo posebna znanja; v šestem odstavku èlen doloèa nujnost nepristranskosti in upoštevanja predpisov s strani èlanov komisij. Predvsem doloèa, da zaradi nezdružljivosti interesov ne smejo omogoèati neupravièenih koristi ali dajati prednosti posameznim predlagateljem postopkov, ter da morajo spoštovati zaupnost podatkov. Doloèbe se ravnajo po smernicah Evropske unije in Združenih narodov o medsebojnem sodelovanju in izmenjevanju podatkov s podroèij, povezanih s konopljo.

K 4. èlenu.Èlen obravnava izvedence v organih Evropske unije in sicer doloèa pristojnost imenovanja izvedencev, ki sodelujejo pri delu pristojnih organov Evropske unije za zdravila za uporabo v humani medicini ministru za zdravje, na predlog organa, pristojnega za konopljo; pristojnost imenovanja izvedencev, ki sodelujejo pri delu pristojnih organov Evropske unije za zdravila za uporabo v veterinarski medicini ministru, pristojnemu za veterinarstvo, na predlog organa, pristojnega za konopljo; pristojnost imenovanja izvedencev, ki sodelujejo pri delu pristojnih organov Evropske unije za kmetijstvo, ministru, pristojnemu za kmetijstvo, na predlog organa, pristojnega za konopljo; pristojnost imenovanja izvedencev, ki sodelujejo pri delu pristojnih organov Evropske unije za prepreèevanje nezakonitega prometa z drogami in psihotropnimi snovmi, ministru, pristojnemu za policijo, na predlog organa, pristojnega za konopljo. Doloèba se ravna po zahtevah mednarodnih konvencij o sodelovanju vseh državnih resorjev glede konoplje.

K 5. èlenu. Èlen definira konopljo kot rastlino, ki se v svojih razlièicah uporablja v industrijske in/ali zdravilne namene. Doloèba pojasnuje, da gre za eno samo rastlino z veliko razlièicami, ki se jih deli glede uporabe

K 6. èlenu. Èlen doloèa definicije drugih izrazov za olajšanje razlage èlenov.

K 7. èlenu. Èlen obravnava razmerje med zdravilno in navadno konopljo in sicer se v primeru dvoma, kadar rastlina po definiciji in ob upoštevanju vseh njenih znaèilnosti lahko hkrati sodi v opredelitev konoplje kot zdravila in v opredelitev konoplje kot industrijske surovine ali izdelka, ki je predmet drugih predpisov, uporabijo doloèbe tega zakona, o opredelitvi pa odloèa JAK v upravnem postoku s posebnim ugotovitvenim postopkom. Stroške ugotavljanja ustreznosti opredelitve plaèa predlagatelj, ki namerava pridelovati ali prodajati konopljo v zdravstvene namene, oziroma JAK, kadar gre za navadno konopljo, namenjeno industriji. Doloèba omogoèajo kontrolo prometa s konopljo s s trani državne agencije, v skladu s smernicami v Konvenciji o prepovedanih drogah iz leta 1961.

K 8. èlenu. Èlen obravnava enakovrednost zahtev za pridelavo in sicer se uporabljajo doloèbe tega zakona o izdelavi in uvozu tudi za konopljo, ki je namenjena dajanju v promet zunaj ozemlja Republike Slovenije. Doloèba predvideva enotne, v mednarodni konvenciji o prepovedanih drogah iz leta 1961 omenjene pogoje za prodajo konoplje doma in v tujino

K 9. èlenu. Èlen doloèa razvršèanje konoplje in sicer na navadno, namenjeno industriji, ter na zdravilno, namenjeno zdravljenju, katero se spet razvršèa na konopljo, ki se jo uporablja pod zdravniškim nadzorom in se jo v lekarnah prodaja na zdravniški ali veterinarski recept, ter na konopljo, ki se jo uporablja za samozdravljenje, za katero zdravniški ali veterinarski recept ni potreben. Drugi odstavek èlena doloèa potrebnost receptov za konopljo v primeru namena prodaje v lekarnah, uvoza ali izvoza zdravilne konoplje. Doloèba je potrebna zaradi razlikovanja med konopljo, namenjeno industriji in tisto, namenjeno zdravljenju, ter med konopljo, za katero je potreben recept, ter takšno, za katero recept ni potreben.

K 10. èlenu. Èlen obravnava konopljo, namenjeno prodaji, in sicer mora konoplja, namenjena industriji, ustrezati zahtevam Zakona o kmetijskih rastlinah, zdravila z vsebnostjo uèinkovin, pridobljenih iz konoplje, pa morajo ustrezati zahtevam Zakona o zdravilih. Doloèba je potrebna zaradi jasne pravne uvrstitve, konoplja namreè, namenjena industriji, spada pod kmetijsko ministrstvo, medicinski izdelki iz konoplje pa pod Ministrstvo za zdravje.

K 11. èlenu. Èlen obravnava prodajo konoplje in sicer je treba za prodajo konoplje pridobiti dovoljenje za promet v skladu z 18. èlenom tega zakona, ne glede na to doloèbo pa se za konopljo, namenjeno industriji, uporablja poenostavljeni postopek pridobitve dovoljenja za promet (postopek registracije), èe je vsebnost THC manj kot 5%. Doloèba je v skladu z mednarodno konvencijo o prepovedanih drogah, kjer piše, da konvencija nikakor ne sme omejevati prometa z navadno konopljo. Za neovirano omogoèanje pridelave in prometa paje nujen poenostavljen postopek in realno obravnavane vrednosti medicinskih uèinkovin. Prenizko postavljena mejna vrednost THC namreè po nepotrebnem omejuje pridelovalce konoplje v industrijske namene, za medicinske namene pa je pri zastavljeni mejni vrednosti komaj uporabna.

K 12. èlenu. Èlen obravnava konopljo v prometu in sicer je konoplja lahko v prometu, èe dovoljenje za njeno prodajo izda JAK v skladu s tem zakonom. Doloèba sledi Mednarodni konvenciji o prepovedanih drogah iz leta 1961, ki priporoèa, da ves promet s konopljo kontrolira državna agencija, ki za promet tudi izdaja vsa potrebna dovoljenja.

K 13. èlenu. Èlen doloèa odgovornost in sicer je imetnik dovoljenja za promet z zdravilno konopljo odgovoren za dajanje konoplje v promet, pridelovalec zdravilne konoplje je odgovoren za škodo, ki nastane zaradi neustrezne kakovosti konoplje ali posledic uporabe konoplje, èe se dokaže, da škoda presega znane stranske uèinke zdravilne konoplje, imetnik dovoljenja za promet z zdravilno konopljo, pridelovalec in zdravstveni strokovnjaki pa niso odgovorni za posledice uporabe konoplje, ki ni v skladu z izdanim dovoljenjem za promet, ali zaradi uporabe konoplje, ki nima dovoljenja za promet. Doloèba je enaka doloèbi za zdravila v Zakonu o zdravilih in s tem ustreza vsem mednarodnim zahtevanim medicinskim merilom

II. GOJENJE IN PRIDELAVA

K 14. èlenu. Èlen v prvem odstavku obravnava gojenje za osebne potrebe in sicer je to dovoljeno, v kolikor kolièina znatno ne presega enoletne porabe in teža suhih zdravilno uporabnih delov rastline znatno ne presega 1 kg letne porabe na osebo, razen, v kolikor je veèja kolièina priporoèljiva zaradi zdravstvenega stanja, v kolikor je prostor gojenja ograjen oziroma zavarovan pred krajo, ter v kolikor se suhe rastlinske dele, namenjene uporabi oziroma samozdravljenju, spravi na varnem in otrokom nedostopnem mestu. Omenjeni pogoji so v skladu s predpisi o varovanju zdravil ter z mednarodnimi konvencijami, ki zahtevajo zavarovanje nasadov pred krajo. Kolièina 1 kg je doloèena po povpreèju enoletne porabe uporabnika konoplje, kot so to izraèunali na Portugalskem, kjer imajo najveè izkušenj s prepreèevanjem nezakonitega prometa z drogami in tudi najveè uspeha na tem podroèju. Glede na to, da je v doloèenih primerih zaradi zdravstvenih razlogov potrebna veèja kolièina konoplje, mora biti tudi ta možnost zapisana v zakonu kot izjema, ki dopušèa gojenje veè, kot povpreènih kolièin konoplje za lastne potrebe v posebnih primerih.

V drugem odstavku nalaga èlen društvom, ki gojijo konopljo v samozdravilne namene, dolžnost omejevati gojenje na svoje potrebe ter o vsakem znatnem presežku prièakovanih letin obvestiti JAK ter ji ponuditi presežek zaloge v odkup. S tem doloèba sledi mednarodnim konvencijam o prometu z drogami, posebno tisti iz leta 1961, ki priporoèa, da državne agencije prevzamejo vse odveène zaloge na obmoèju države.

K 15. èlenu. Èlen obravnava dovoljenje za pridelavo konoplje, in sicer je to dovoljenje potrebno za prodajo konoplje, izda pa ga JAK. Doloèba našteva pogoje za pridobitev dovoljenja za pridelavo konoplje, ki vkljuèuje dovolilnico za prodajo. Na dovoljenju je zapisano zemljišèe, ter namen konoplje, oziroma, ali gre za nasade konoplje v industrijske ali zdravilne namene. Doloèba je tako v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki zahtevajo posebno kontrolo prometa s konopljo, kot je tudi v skladu z zakonom o zdravilih in tako za konopljo, namenjeno industriji, veljajo enaka pravila, kot za druge industrijske rastline, za konopljo, namenjeno prodaji v lekarnah, pa veljajo enaka pravila, kot za druga zdravila in zdravilna zelišèa.

III PROMET

K 16. èlenu. Èlen doloèa promet z navadno konopljo, ki mora potekati v skladu z Zakonom o kmetijskih rastlinah. S tem je doloèba v skladu z mednarodno konvencijo o prepovedanih drogahiz leta 1961, kjer je zapisano,da konvencija ne sme omejevati prometa z navadno konopljo oziroma prometa s konopljo v industrijske namene.

K 17. èlenu. Èlen obravnava dovolilnice za promet s konopljo v zdravilne namene in sicer tako prodajo na debelo, kot prodajo na drobno. Doloèba je usklajena z mednarodnimi konvencijami, ki priporoèajo uvedbo posebnih dovolilnic za promet s konopljo, ki ni namenjena industriji, iz tega pa izvzemajo konopljo za terapevtske in znanstvene namene.

K 18. èlenu. Èlen doloèa obveznosti pridelovalca zdravilne konoplje za namene prodaje in sicer je treba po najboljših moèeh zavarovati s konopljo posajeno zemljišèe pred krajo in za letino skrbeti kot dober gospodar, letino skladišèiti na primernem prostoru, nedostopnem nepooblašèenim osebam brez spremstva ter JAK dostaviti vsakoletna poroèila o pridelovalni površini, vsakoletna statistièna poroèila o zemljišèih ter vsakoletna poroèila o zalogah. Vsi ti pogoji so omenjeni v smernicah mednarodnih konvencij, ki se dotikajo konoplje, kot je navedeno v uvodnem poglavjuo mednarodnih sporazumih.

K 19. èlenu. Èlen doloèa obveznosti prodajalca zdravilne konoplje, ki mora JAK obvešèati o vsaki prodaji na debelo, in sicer o prodaji novi stranki doma vsaj 30 dni pred nameravano prodajo, o prodaji stranki v tujini vsaj 90 dni pred nameravano prodajo, ter o prodaji stari stranki doma enkrat meseèno, o statistiki prodaje na drobno pa enkrat meseèno. Evidenco o prodajah mora voditi in jo hraniti dve leti. Te doloèbe so vse v skladu s smernicami v mednarodnih konvencijah, omenjenimi v uvodnem poglavju o mednarodnih sporazumih.

K 20. in 21. èlenu. Èlena doloèata posebne obveznosti prodajalca zdravilne konoplje na drobno in sicer se to lahko opravlja v za to specializiranih lokalih ali trgovinah, ki ustrezajo naslednjim pogojem: najbližja šola je oddaljena najmanj 500 m, prostor za prodajo konoplje je loèen od prostora, kjer se prodajajo druge stvari, prepoved toèenja alkoholnim pijaè, prepoved vstopa v lokal mladoletnim, vinjenim in duševno prizadetim, zaloge zdravilne konoplje morajo biti dobro spravljene in zavarovane pred krajo. Vsi ti pogoji so v skladu z mednarodnimi smernicami v mednarodnih konvencijah in resolucijah, omenjenih v uveodnem poglavjuo mednarodnih sporazumih.

K 22. èlenu. Èlen omejuje oglaševanje zdravilne konoplje na strokovno zdravstveno èasopisje, kar je v skladu s smernicami v mednarodnih konvencijah in resolucijah.

K 23. in 24. èlenu. Èlena obravnavata pakiranje in oznaèevanje zdravilne konoplje, namenjene prodaji,ki mora biti v skladu z zakonom o zdravilih primerno zavarovana pred zunanjimi vplivi in oznaèena z napisom,kjer je jasno razvidna vsebina zavoja.

K 25. èlenu. Èlen doloèa kontrolo kakovosti, ki se opravlja v skladu z Zakonom o zdravilih in z mednarodnimi konvencijami, ki se tièejo konoplje, omenjenimi v uvodnem poglavju o mednarodnih sporazumih. Stroške za redno analizo plaèa pridelovalec, za izredne analize pa predlagatelj, razen, èe kakovost konoplje ni ustrezna za medicinsko uporabo zaradi prisotnosti škodljivih snovi ali organizmov, ko mora pregled plaèati pridelovalec. Doloèba v skladu s konvencijo o drogah iz leta 1961 šèiti pridelovalce konoplje v industrijske namene pred naupravièenimi predlogi za analizo.

K 26. èlenu. Èlen doloèa pristojbine, ki jih morajo plaèevati imetniki dovoljenj za promet z zdravilno konopljo ter pravne in fiziène osebe, ki pri JAK vložijo zahtevkea za strokovno svetovanje. Pristojbine doloèi minister za zdravje. Doloèba je v skladu z Zakonom o zdravilih in z mednarodnimi konvencijami, ki urejajo kontrolo konoplje in v skladu z Zakonom o zdravilih.

K 27. èlenu. Èlen doloèa, da se cene oblikujejo prosto po pogojih trga. Doloèba je v skladu z mednarodnimi sporazumi o prostem trgu.

IV. UPORABA

K 28. èlenu. Èlen obravnava terapevtsko uporabo zdravilne konoplje, ki jo omejuje na zdravnike in zdravilce oziroma pri mladoletnih osebah na starše v dogovoru z zdravnikom ali zdravilcem. Doloèba je v skladu z Zakonom o zdravilih in z Zakonom o zdravilcih, ki zahteva od terapevtov doloèeno medicinsko znanje in upoštevanje etiènih pravil. Obenem je doloèba v skladu z mednarodnimi resolucijami in raziskavami, ki svetujejo previdnost glede uporabe konoplje pri mladoletnih in duševno motenih osebah in nadzor nad terapijo mladoletnih, noseènic ter duševno motenih oseb s konopljo. Doloèba se ne nanaša na samozdravljenje, ki ga obravnava 14. èlen tega zakona, za katero ni potrebno imeti statusa zdravilca ali zdravnika.

K 29. èlenu. Èlen obravnava inhalator, katerega zdravniki po svetu priporoèajo posebno pri otrocih ali težjih bolnikih, da se izognejo tudi najmanjšim obremenitvam svojega zdravja. Dooèba je v skladu s predpisi, ki zagotavljajo dostopnost najbolj sodobnih in nespornih metod zdravljenja.

V. NADZORSTVO

K 30. , 31, 32, in 33. èlenu. Èleni obravnavajo nadzor, in sicer opravlja strokovni nadzor nad konopljo JAK, farmacevstki nadzor opravlja farmacevtski nadzornik v skladu z Zakonom o zdravilih in v dogovoru z organom za konopljo, tržni nadzor nad izvajanjem doloèb tega zakona opravljajo tržni inšpektorji, carinski nadzor pa opravljajo carinski organi, pri èemer jim organ, pristojen za konopljo, in uradni veterinarji zagotavljajo strokovno podporo. Doloèba je v skladu s smernicami mednarodnih konvencij, ter Evropske Unije, ki priporoèajo sodelovanje vseh državih resorjev na podroèju konoplje.

VI. JAVNA AGENCIJA ZA KONOPLJO

K 34. in 35. èlenu. Èlena doloèata ustanovitev JAK ter njene naloge. JAK ustanovi vlada, njene naloge pa se držijo smernic glede kontrole prometa s konopljo v mednarodnih konvencijah, omenjenih v uvodnem poglavju o mednarodnih sporazumih.

VII. KAZENSKE DOLOÈBE

K 36. èlenu. Èlen obravnava prekrške in kazniva dejanja. Doloèbe so v skladu z veljavno zakonodajo.

K 37. èlenu. Èlen obravnava izrecne prepovedi v skladu z mednarodnimi konvencijami in sporazumi,omenjenimi v uvodnem poglavju o mednarodnih sporazumih in sicer posredovanje zdravilne konoplje brez zdravstvene kontrole mladoletnikom ali duševno motenim osebam ter pridelovanje ali promet s konopljo, ki ni v skladu s tem zakonom in s tem z mednarodnimii konvencijami in raziskavami.

VIII. PREHODNE IN KONÈNE DOLOÈBE

K 38. èlenu. Èlen doloèa rok za ustanovitev JAK in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona. Doloèba je smiselna, saj za ustanovitev JAK obstajajo pogoji,navedeni v uvodu v predlog zakona, kadri za JAK pa se bodo na razliènih vladnih službah sprostili ravno zaradi sprejema tega zakona.

K 39. èlenu. Èlen doloèa rok za izdajo podzakonskih predpisov in sicer tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Doloèba je v skladu s prejšnjo, tako da se ujema ustanovitev JAK z objavo podzakonskih aktov.

K 40. èlenu. Èlen obravnava postopke po uveljavitvi tega zakona in sicer se ustavijo vsi kazenski in prekrškovni postopki v zvezi z gojenjem, posedovanjem ali uporabo konoplje. Doloèba je smiselna, saj so bili prejšnji prekrškovni in kazenski procesi sproženi zaradi nerealne oziroma delno nedoreèene zakonodaje in s tem so bili gojilci in uporabniki diskriminirani.

K 41. èlenu. Èlen obravnava razveljavitve in sicer preneha z dnem uveljavitve zakona veljati Zakon o prepreèevanju prodaje prepovedanih drog v delu, ki se nanaša na konopljo, in sicer se briše beseda konoplja (cannabis sativa) iz 9. èlena. Enako z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka v vseh delih, kjer se nanaša na konopljo, oziroma se sprejme Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje maka, z enakim besedilom, brez omembe konoplje. Prav tako se z dnem uveljavitve tega zakona iz Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog èrta 32. èlen: konoplja -rastlina, smola, ekstrakti, tinktura. Tudi se z dnem uveljavitve tega zakona uvrsti konopljo v skupino 'Z' na seznamu Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin in prav tako se z dnem uveljavitve tega zakona konopljo vpiše v register tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora. Doloèba je v skladu z znanstvenimi ugotovitvami in vladnimi raziskavami iz zadnjih dvajset in veè letih, ki so vse omenjene in obravnavane v uvodu.

K 42. èlenu. Èlen doloèa uveljavitev zakona in sicer zaène veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu. Doloèba je v skladu z zakonodajno prakso.