Hvala za besedo, še enkrat vsem lep pozdrav!
Ministrstvo za zdravje je torej Predlog zakona o konoplji zavrnilo in predlagalo zgolj legalizacijo konoplje v medicinske namene, kar pomeni dejansko monopol farmacevtske industrije nad konopljo. Ljudska pobuda je s takim odnosom zelo nezadovoljna. Na predstavitvi mnenj in na seji Odbora za zdravje je bilo razvidno, da Ministrstvo za zdravje ne dohaja znanstvenih ugotovitev po svetu in da zavlaèuje na podroèjih, kjer to ne bi smelo. Pri vprašanjih zdravja in življenja je namreè vsako zavlaèevanje popolnoma napaèna in neopravièljiva strategija.
Ministrstvo za zdravje je povedalo, da za spremembo statusa konoplje ni treba sprejemati novih zakonov, temveè je rešitev lahko veliko enostavnejša, zadostuje namreè njen premik iz prve skupine prepovedanih drog v drugo skupino. Lahko se strinjamo, da je rešitev enostavna, vsekakor pa premik iz prve skupine prepovedanih drog v drugo ni nikakršna rešitev. Po znanstvenih merilih namreè konoplja sploh ne bi smela biti vkljuèena v seznam prepovedanih drog, saj ne povzroèa niè veè zdravstvenega tveganja, kot mnoga druga zdravilna zelišèa, ki so vkljuèena v seznam tradicionalnih zdravilnih rastlin. V skladu z znanstvenimi dognanji je torej konopljo treba preprosto izbrisati iz seznama prepovedanih drog in jo uvrstiti na seznam tradicionalnih zelišè z zdravilnim uèinkom. Hkrati je treba seveda izbrisati konopljo tudi iz Uredbe o pogojih za gojenje maka in konoplje.
Takšna sprememba je zelo enostavna, a uèinkovita. Naj omenim izboljšanje javnega zdravja, saj si bodo lahko državljani sami gojili zdravilo za svoje mnogotere bolezni. Naj omenim tudi olajšanje kmetijstva, saj pridelovalcev najrazliènejših vrst konoplje v najrazliènejše namene ne bodo veè po nepotrebnem ovirale birokratske omejitve. Nenazadnje naj omenim spodbujanje ekologije, saj je ekološko neoporeèna tako pridelava konoplje, kot so ekološko neoporeèni tudi izdelki iz konoplje. Vsaka nova njiva konoplje pomeni odloèen premik v smeri ohranjanja zdravega okolja.
Izbris konoplje iz seznama prepovedanih drog in njen vpis v Register tradicionalnih zdravilnih zelišè torej reši veè vsebinskih sklopov ljudskega Predloga zakona o konoplji. Ostane le še eno pomembno podroèje, namreè prodaja zdravilne konoplje. Ureditev tega podroèja uèinkovito reši še tri pomembna vprašanja, namreè ukini èrn trg, pospeši turizem in pomaga polniti proraèun s pomoèjo konoplje.
V te namene bi bilo treba sprejeti nek pravilnik o prodaji konoplje, ki se lahko zgleduje po nekaterih delih našega Predloga zakona o konoplji. Na ta naèin se tudi lahko prepreèi uporaba konoplje s strani mladine. S tem se reši na najbolj enostaven naèin vsa vsebinska vprašanja našega predloga zakona.
Predlog zakona o konoplji je podprlo veè kot 11.000 državljanov. Glede na težke pogoje zbiranja podpisov, je to velikanska podpora vsebini Predloga zakona. To potrjujejo tudi zadnje ankete v medijih. V Anketi RTV Slovenija je Predlog zakona o konoplji podprlo kar 95 odstotkov glasovalcev, kar je absolutni rekord vseh èasov, pa tudi v Anketi Dela je legalizacijo konoplje na naèin, kot ga predlaga ljudska pobuda, podprlo veè kot štirikrat veè oseb, kot zgolj legalizacijo v medicinske namene, kot ga je predlagalo Ministrstvo za zdravje. Število nasprotnikov legalizacije je bilo manjše od petih odstotkov.
Naj ponovim dejstvo, da je državljane vlada Republike Slovenije zadolžila za nekaj manj kot 15.000 evr po glavi, kar pomeni, da bi lahko odplaèali državni dolg, èe bi vsak državljan lahko pridelal 5 kg medicinske konoplje za izvoz. To je izvedljivo v eni sezoni. V ljudski pobudi menimo, da te konkretne predlagane rešitve nima pravice zavrniti nihèe, ki ne predlaga konkretnega, bolj uèinkovitega in hitrejšega naèina za odplaèilo državnih dolgov.
Ljudska pobuda je svoje zahteve oblikovala v skladu z zakonodajo, torej v obliki predloga zakona. Vendar pa se ljudski pobudi ne gre toliko za sprejem zakonov, kot za ureditev vsebinskih vprašanj teh predlogov zakonov. V skladu z veliko podporo, ki jo uživa naša ljudska pobuda v javnosti, prièakujemo, da se bodo vsa vsebinska vprašanja v najkrajšem èasu ustrezno rešila na državnem nivoju. V nasprotnem primeru bomo smatrali, da država zrelostnega izpita na podroèju z ustavo zagotovljene neposredne demokracije ni opravila.
Hvala!