Barcelona v samo 36 urah

Kaj vse se lahko zgodi v samo 36 urah?!

Bil je petek, zaèelo se je veèeriti ... Spakiram kufre in grem proti Novi Gorici. Tam me že èaka predsednik novogoriškega društva Belica. Natanko ob polnoèi štartava proti Barceloni.

Italijo prevoziva kar hitro, ker ponoèi ni prometa in sva lahko vozila malo hitreje. V Francijo prispeva v pièlih petih urah. Tam se ustaviva in nekaj na hitro pojeva ter nadaljujeva pot po prekrasni Azurni obali. Ob desetih dopoldan sva že v Španiji, kjer vse diši po pomladi. Pri 10 °C v kratkih rokavih nadaljujeva pot proti Barceloni in opoldne že èakava v vrsti za ogled sejma.

Tam naju zaènejo pozdravljati slovenske promotorke bulkseedsov, semen slovenskega proizvajalca oziroma lastnika. Semena female seeds me vsako leto razveselijo. Promotorji èakajo pred vhodi, delijo letake in promocijska semena. Teh se na sejmu dobi precej. Tudi letos je spet nekaj novih semenarn!

Nisva se prav dolgo zadržala. Dobila in kupila sva veliko semen za samooskrbo, da si bomo lahko naredili svoja. Pa nekaj nove literature, nujno potrebne, da si razširimo znanje. Kot  vedno sem se ustavil pri nizozemskih prijateljih, borcih za konopljo De Verdamper, ki izdelujejo steklene vaporizerje. Vedno me lepo pogostijo z waxi, shaterji in zelo kvalitetno konopljo.

Za razliko od Nizozemske lahko v Španiji (v Barceloni) dobiš vse derivate konoplje. Imajo veliko izbiro visokokakovostnih koncentratov, ki so na Nizozemskem prepovedani. Zato mi je od evropskih mest najljubša Barcelona. Tam res uživam!

Na sejmu je bilo tudi nekaj naših razstavljavcev in obiskovalcev iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Snail so navduševali z novimi poslikavami papirèkov. Pri njih si lahko naredite papirèke z lastnim dizajnom: https://snail.si/.

Namen obiska sejma je bil druženje, priskrbeti si obilo semen za samooskrbo in spoznati èim veè novih kontaktov, ljudi, ki mislijo tako kot mi. Vedno smo željni sodelovanja z enako misleèimi.

Dejstvo je, da je vedno veè aktivistov bolnih, zaradi raka in drugih bolezni, zato jih je nekaj od njih letos spustilo konferenco Spannabis. Najbolj žalostno je, da se ne zdravijo, kot bi se morali – celostno – in da ne uporabljajo konoplje pogosteje, ampak se zatekajo k uradni medicini, èeprav so sami postavili temelje, na katerih mi in naši somišljeniki gradimo dalje.

To je bil moj peti sejem. Bil je precej manjši kot pretekla leta, kar pa ne pomeni, da je bil slabši. Na trgu je vsako leto veè semenarn, kar me zelo veseli. Veèja izbira – veè sreènih, zadovoljnih ljudi.

Ko sva se s sejma odpravila v center mesta, nisva imela rezervirane noèitve, zato sva zaèela misijo iskanja. V dobri uri sva bookirala 2 postelji v veèposteljnih sobah. Odložila sva prtljago in se odpravila v center na ogled mesta, po “nakupih” in po mango. Vse to sva opravila hitro, odšla še na veèerjo in se odpravila spat. Zbudila sva se že ob sedmih, opravila vse potrebno, se najedla in se ob devetih namenila nazaj v Slovenijo.

“Midva jeva mango sto na uro in sto na uro že hitiva nazaj.” Pot je potekala umirjeno, v Franciji in Italiji se nisva niti ustavila, samo nadaljevala pot proti Sloveniji. V veèernih urah sva že prispela do meje v Novi Gorici, sam pa sem potovanje zakljuèil ob enajstih zveèer v Ljubljani, vesel in navdušen, èeprav utrujen, a tudi odloèen, da to ponovim vsaj še enkrat.


Moram priznati, da je potovati ponoèi težje, ampak zaradi manj prometa veliko hitreje. Vsem, ki se nameravate odpraviti na tako potovanje, predlagam, da greste od doma zgodaj zjutraj, da boste zveèer že v Barceloni in da si boste pred spanjem lahko privošÃ¨ili še dobro hrano in kratek sprehod po tem èudovitem mestu.
 

p.s: svojo pot SkSk nadaljuje na Medical cannabis bike tour 2016