Barcelona v samo 36 urah

Kaj vse se lahko zgodi v samo 36 urah?!

Bil je petek, začelo se je večeriti ... Spakiram kufre in grem proti Novi Gorici. Tam me že čaka predsednik novogoriškega društva Belica. Natanko ob polnoči štartava proti Barceloni.

Italijo prevoziva kar hitro, ker ponoči ni prometa in sva lahko vozila malo hitreje. V Francijo prispeva v pičlih petih urah. Tam se ustaviva in nekaj na hitro pojeva ter nadaljujeva pot po prekrasni Azurni obali. Ob desetih dopoldan sva že v Španiji, kjer vse diši po pomladi. Pri 10 °C v kratkih rokavih nadaljujeva pot proti Barceloni in opoldne že čakava v vrsti za ogled sejma.

Tam naju začnejo pozdravljati slovenske promotorke bulkseedsov, semen slovenskega proizvajalca oziroma lastnika. Semena female seeds me vsako leto razveselijo. Promotorji čakajo pred vhodi, delijo letake in promocijska semena. Teh se na sejmu dobi precej. Tudi letos je spet nekaj novih semenarn!

Nisva se prav dolgo zadržala. Dobila in kupila sva veliko semen za samooskrbo, da si bomo lahko naredili svoja. Pa nekaj nove literature, nujno potrebne, da si razširimo znanje. Kot  vedno sem se ustavil pri nizozemskih prijateljih, borcih za konopljo De Verdamper, ki izdelujejo steklene vaporizerje. Vedno me lepo pogostijo z waxi, shaterji in zelo kvalitetno konopljo.

Za razliko od Nizozemske lahko v Španiji (v Barceloni) dobiš vse derivate konoplje. Imajo veliko izbiro visokokakovostnih koncentratov, ki so na Nizozemskem prepovedani. Zato mi je od evropskih mest najljubša Barcelona. Tam res uživam!

Na sejmu je bilo tudi nekaj naših razstavljavcev in obiskovalcev iz vseh držav nekdanje Jugoslavije. Snail so navduševali z novimi poslikavami papirčkov. Pri njih si lahko naredite papirčke z lastnim dizajnom: https://snail.si/.

Namen obiska sejma je bil druženje, priskrbeti si obilo semen za samooskrbo in spoznati čim več novih kontaktov, ljudi, ki mislijo tako kot mi. Vedno smo željni sodelovanja z enako mislečimi.

Dejstvo je, da je vedno več aktivistov bolnih, zaradi raka in drugih bolezni, zato jih je nekaj od njih letos spustilo konferenco Spannabis. Najbolj žalostno je, da se ne zdravijo, kot bi se morali – celostno – in da ne uporabljajo konoplje pogosteje, ampak se zatekajo k uradni medicini, čeprav so sami postavili temelje, na katerih mi in naši somišljeniki gradimo dalje.

To je bil moj peti sejem. Bil je precej manjši kot pretekla leta, kar pa ne pomeni, da je bil slabši. Na trgu je vsako leto več semenarn, kar me zelo veseli. Večja izbira – več srečnih, zadovoljnih ljudi.

Ko sva se s sejma odpravila v center mesta, nisva imela rezervirane nočitve, zato sva začela misijo iskanja. V dobri uri sva bookirala 2 postelji v večposteljnih sobah. Odložila sva prtljago in se odpravila v center na ogled mesta, po “nakupih” in po mango. Vse to sva opravila hitro, odšla še na večerjo in se odpravila spat. Zbudila sva se že ob sedmih, opravila vse potrebno, se najedla in se ob devetih namenila nazaj v Slovenijo.

“Midva jeva mango sto na uro in sto na uro že hitiva nazaj.” Pot je potekala umirjeno, v Franciji in Italiji se nisva niti ustavila, samo nadaljevala pot proti Sloveniji. V večernih urah sva že prispela do meje v Novi Gorici, sam pa sem potovanje zaključil ob enajstih zvečer v Ljubljani, vesel in navdušen, čeprav utrujen, a tudi odločen, da to ponovim vsaj še enkrat.


Moram priznati, da je potovati ponoči težje, ampak zaradi manj prometa veliko hitreje. Vsem, ki se nameravate odpraviti na tako potovanje, predlagam, da greste od doma zgodaj zjutraj, da boste zvečer že v Barceloni in da si boste pred spanjem lahko privoščili še dobro hrano in kratek sprehod po tem čudovitem mestu.
 

p.s: svojo pot SkSk nadaljuje na Medical cannabis bike tour 2016