Pred nekaj leti mi je umrl sin, prvorojenec in edini sin.. da ne bom na dolgo razlagala - skratka šla sem do pekla in nazaj.. prvih dveh let po njegovi smrti se sploh ne spominjam, ne vem kaj sem delala ali kako sem živela. Bila sem zasvojena z uspavali in pomirjevali.. ker pa živim sama visoko v hribih, mož dela v tujini, hčerki pa sta obe v Lj... normalno,da jih je skrbelo,da se mi bo kaj zgodilo, zaradi tablet in ker me je nenehno bolelo srce - prav fizično, ne samo tako od žalosti. Potem pa sta me hčerki enkrat le prepričala, da sem probala marihuano.
Le nekaj dimov je bilo potrebnih in kot bi odrezal, so se mi mišice sprostile in od takrat naprej, me je nehalo bolet... ker pa mi kajenje ni pasalo, sem poiskala drugačen način.. priskrbela sem si konopljino moko in tudi čaje. Lani februarja zjutraj pa mi je na vrata potrkala policija z nalogom za hišno preiskavo, ker je ena - zdaj že bivša znanka, ki je vedela, da uporabljam konopljo, dala ovadbo na policijo... seveda so mi obrnili celo bajto na glavo, brskali po mojem spodnjem perilu, odpirali škatle z moko, sladkorjem.. niti na wc nisem smela, dokler niso temeljito preiskali kopalnice vključno z odstranevanjem stropnih oblog... odnesli so mi računalnik, telefon - edini, ki sem ga imela in me kot največjega zločinca odpeljali na policijsko postajo.... tako sem nekaj dni bila popolnoma odrezana od sveta, dokler le ni nekdo prišel gor v hribe in sem lahko šla kupit nov telefon in laptop.. po pol leta sem le dobila vrnjene nekatere stvari.. za ostalo pa sem ravno dobila pošto, da naj jih pridem iskat na sodišče.. nisem šla!
No po enem letu vlačenja po sodišču in sodniki,je tožilstvo le zavrglo obtožnico,ker ni bilo dokazov...najbrž ni treba razlagati, koliko živcev mi je to požrlo, kako sem bila ponižana, koliko nepotrebnih stroškov, ki mi jih nihče ne bo povrnil...