V študiji Tretja nacionalna zdravstvena in nutricionistièna raziskava (NHANES III), ki je bila objavljena leta 2011 in v kateri je sodelovalo skoraj 11.000 bolnikov, so poroèali, da imajo uporabniki marihuane po prilagoditvi na številne moteèe dejavnike 66 % nižjo pojavnost sladkorne bolezni. (1) To je le ena od mnogih novih študij in patentov, ki kažejo zmanjšano pojavnost sladkorne bolezni v povezavi s konopljo.
Veliko veè študij bo še treba narediti, preden bomo spoznali pravi doseg takšne zašèite. V ZDA pravzaprav ni bilo izpeljanih kontroliranih dvojno slepih (faza 3) medicinskih poskusov za konopljo ali druge substance. Konoplja oziroma njene sestavine imajo pomemben uèinek na zmanjšanje pogostosti in resnosti sladkorne bolezni, ki je povezana s trebušno slinavko in njenimi beta celicami. Beta celice trebušne slinavke so odgovorne za proizvodnjo inzulina, ki vzdržuje regulacijo glukoze. Te beta celice lahko poškoduje dvoje, oksidativni stres in napad imunskega sistema. Zašèita beta celic pred temi poškodbami bi bila boljša medicinska strategija, kot je zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo po tem, ko so beta celice že mrtve.
Vse sorte konoplje ne vsebujejo kanabinoidov, imenovanih CBD ali cannabidiol. CBD je, sodeè po poskusih na živalskih modelih, dokazano uèinkovit pri zašèiti beta celice trebušne slinavke pred oksidativnimi in imunološkimi poškodbami (2). Ta zašèita beta celicam dopušèa nadaljnje izloèanje inzulina in zmanjšuje možnost razvoja sladkorne bolezni. Oèitno je ta uèinek izrazitejši, èe se konoplja uporablja že zgodaj v življenju, da zašèiti trebušno slinavko (1). Kot znanstveniki bi morali poznati cel spekter medicinskih uèinkov konoplje, toda zaradi pomanjkanja vladnih dovoljenj za raziskave ga še ne poznamo. Za to obstaja razlog. Èe ne veste, zakaj, berite naprej.
V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je z Zakonom o nadzoru substanc (CSA) postalo znanstveno raziskovanje vseh drog s prvega seznama nelegalno. Teoretièno ste vlado sicer lahko zaprosili, naj vam odobri raziskovanje konoplje, vendar je bilo to v praksi odobreno le redko. Ta nadzor nad znanstvenimi študijami je omejil vsako potencialno medicinsko korist, ki bi lahko prišla na dan. Za doloèitev tega, katere študije bodo odobrene, je bil odgovoren Nacionalni inštitut za zlorabo drog (NIDA). Ker je bil osredotoèen na zlorabo droga, so financirali le raziskovanje zlorabe drog, ne pa medicinskih raziskav. Odobritve in financiranje so bili namenjeni študijam o zlorabi drog, vse druge študije pa so bile zavrnjene. Milijoni, èe ne milijarde dolarjev je bilo porabljenih za raziskovanje tega, kakšno škodo povzroèa konoplja. In kljub vsemu temu denarju je bilo je zelo malo ali niè dokazov o kakšni znatni škodi, povezani z uporabo konoplje. Vlada je tematiko namerno zamegljevala z objavljanjem slabo izvedenih študij, ki so skušale dokazati, da konoplja povzroèa škodo.
V letu 1974 je študija Heath/Tulan, ki jo je promoviral Ronalda Regana, skušala dokazati poškodbe možganov zaradi konoplje. To študijo je vlada uporabila v propagandni kampanji, da bi demonizirala marihuano. Ronald Regan je po tej študiji izjavil: "Zdaj imam absoluten dokaz, da je kajenje celo ene same cigarete marihuane povzroèi enako možgansko poškodbo kot èe si v èasu eksplozije vodikove bombe na otoku Bikini.“ Poznoveèerni televizijski program je prikazoval oglas, ki je prikazoval jajce, kako se cvre v ponvi, ob èemer je napovedovalec izjavil: „To so vaši možgani pod vplivom drog. Imate kakšno vprašanje?"
Po šestih letih zavraèanja pozivov, naj priskrbijo podrobnosti študije, je bilo ugotovljeno, da je študija slonela na nasilnem hranjenju opic s kolièino, enako kajenju 63 džojntov v petih minutah. Posledica tega je bila, da so uboge, s strani vlade muèene živali, trpele za pomanjkanjem kisika. Prav pomanjkanje kisika, in ne marihuana, je povzroèilo možgansko poškodbo.
Èe je raziskava (NHANES III) na 11.000 pacientih pravilna in uporaba konoplje resnièno zmanjšuje pojav sladkorne bolezni za 66 %, zakaj torej je ne uporabljamo pri zdravljenju sladkorne bolezni? Èe so izsledki te raziskave vsaj blizu resnici, potem je konoplja èudežno zdravilo. Do sedaj še nobeno èloveško izdelano farmacevtsko sredstvo ni uspelo zmanjšati sladkorne bolezni niti za 1 %, torej farmacevtskih ustreznikov konoplji sploh ni. Trenutni medicinski sistem je usmerjen v zdravljenje, in ne v prepreèevanje bolezni. Pretvarjamo se, da poskušamo bolezen prepreèiti, potem pa kujemo dobièek, ko je diagnoza že postavljena. Kaj bi se zgodilo, èe bi vse zaplete zaradi sladkorne bolezni zmanjšali za 66 %? Pomislite na finanèni vidik, èe bi se dialize ali amputacije nog, ki so posledica sladkorne bolezni, zmanjšali za 66%! Èe bi bili lastnik podjetja za dializo, potem bi bili najbrž zaskrbljeni.
Vlada ima rada in tudi zahteva status quo. Hoèejo, da denar, porabljen na medicinsko oskrbo, še naprej odhajati v roke ljudem, ki ga pobirajo. Konoplja bi to igro spremenila, saj si jo lahko pridela vsak èlovek sam. Sladkorna bolezen je le ena od mnogih bolezni, pri katerih lahko konoplja pomaga. Vsak èlovek bi lahko vzdrževal svoje zdravje z rastlino, ki jo lahko vzgoji na svojem vrtu, ne da bi vlada od njegove bolezni imela dobièek. Patentni urad ne sprejme nobenega patenta, ki vsebuje napaène informacije. Izdaja številke patenta je dokaz, da to, kar je zapisano v patentu, vlada obravnava kot veljavno resnico (2).
David B. Allen, M.D.
Cali215doc@gmail.com
1. Zmanjšana razširjenost sladkorne bolezni pri uporabnikih marihuane: zbrani podatki iz Nacionalne in nutricionistiène raziskave (NHANES) III, Rajavashtisth, Shaheen idr.; bmjopen.bmj.com, oktober 2011.
2. Zdravljenje in prepreèevanje diabetesa s Cannabidiolom; Us Patent, 20070099987 A, Objavljeno 16. februarja 2005
Izvirni èlanek: http://cannabisdigest.ca/cannabis-diabetes/
