Razmere so dejansko epidemiološke, pove dr. Mateja Lapuh iz paliativne oskrbe rakavih bolnikov v jeseniški bolnišnici. Tako kot številni drugi zdravniki, tudi ona opaža izredno veliko primerov uživanja hašiševega olja med rakavimi pacienti:
»Tu in tam kdo kadi marihuano zaradi astme ali zdravi multiplo sklerozo, morda depresijo,vsi drugi pa so rakavi bolniki, ki jemljejo hašiševo olje zato, ker upajo, da se bodo pozdravili, ne pa zaradi lajšanja simptomov.Doslej so še vsi bolniki, ki so uživali hašiševo olje, vsaj 15 jih je bilo, že umrli. Ni mogoèe vedeti, kaj bi bilo z njimi, èe bi s hašiševim oljem zaèeli prej, ker so bili paè soèasno vkljuèeni tudi v proces klasiènega zdravljenja z obsevanjem ali kemoterapijo.
V nekem drugem èlanku v Delu dotièna gospa trdi celo, da je vsak drugi rakav bolnik na hašiševem olju. (http://www.delo.si/druzba/panorama/vs...-olju.html)
Po podatkih registra raka RS v Sloveniji vsako leto za rakom zboli okoli 13.000 ljudi. (http://www.onko-i.si/rrs/)
Torej polovica rakavih bolnikov –kar je okoli 6000 oseb – uporablja hašiševo olje, umrlo pa jih je 15. Nenavadna matematika. Logika nam namreè veleva, da bi v primeru, da je hašiševo olje neuèinkovito, bile te številke ogromne. Kar tisoèi, ki so ga uživali, bi morali umreti. Te »epidemije« bi morali biti polni èasopisni èlanki, tv oddaje, oglašati bi se morale organizacije bolnikov, kjer bi ljudje množièno razkrinkavali in zanièevali olje ter posameznike, ki so jim ga dali. Skratka bil bi cel medijski kaos, za kar pa mediji seveda živijo ter samo èakajo priložnost za medijski linè èesarkoli, še posebej pa prepovedanih drog.
Hašiševo olje je na èrnem trgu drago, kar priznava tudi zdravnica sama, cena celotne terapije se giblje okoli 3000-4000 evrov in mnogi se morajo za nakup moèno zadolžiti. Ravno zato olje dela vse veè ljudi za lastne potrebe, obstaja pa tudi nekaj posameznikov, ki z oljem pomagajo drugim.
Smrt v družini je izredno stresen dogodek za svojce, možne so èustvene reakcije, nasilje, obraèunavanja, išèejo se krivci itd., kar je vse razumljivo. Zakaj potem teh posameznikov, ki z oljem pomagajo tudi drugim, nekdo ne toži, pretepe, tudi kakšen hujši scenarij mi pade na pamet?
Mislim da bi nekdo, ki bi se zadolžil za drago zdravilo, ki ni legalno in bi ugotovil, da na koncu terapija ni bila uspešna, bil upravièeno jezen. Èe je takih sluèajev vsako leto 6000, bi morali precej hitro priti do vsaj enega sluèaja, ko bi s takšnim posameznikom nekdo vsaj sodno ali preko policije obraèunaval.
Odgovor je enostaven. Kemoterapija in obsevanje po veè deset-tedenskih ciklih naredita iz èloveka bitje, ki je le še senca tega, kar je nekoè bil. Te paciente boli celo telo, nimajo apetita, peèeta jih koža in sluznica. Vsak naslednji dan je hujši od prejšnjega. V takšnih sluèajih ponavadi že po prvem zaužitju hašiševega olja ti bolniki dobijo nekaj, èesar že mesece ali leta niso imeli – dobijo nazaj dostojno življenje.
Vrne se jim apetit, hrana zopet dobi okus, boleèine pa se jim zmanjšajo. Kmalu za tem se jim na bledem obrazu povrne nasmeh in koža postane lepše barve. Zaènejo nazaj živeti èloveka dostojno življenje. Bližnji to razliko seveda opažajo in neizmerno so sreèni, da so dobili nazaj nekoga, ki ga imajo tako zelo radi.
Tudi èe zaradi preveè napredovale bolezni bolnik na koncu umre, so svojci hvaležni, da so lahko zadnje mesece skupaj preživeli relativno normalno, da so se lahko skupaj nasmejali, skupaj kaj pojedli, se imeli priložnost pogovoriti in posloviti. To je dejansko nekaj neprecenljivega, saj bolniki brez tega olja v kasnejših fazah napredovanja bolezni niso sposobni niti sesti v postelji, da ne govorimo o boleèinah, ki so navkljub najveèjim dozam morfija tako nevzdržne, da umirajo v krikih in agoniji.
En milimeter (0,1 mililtra pa je drobna èrtica na prstu, velikosti riževega zrna) kakovostnega hašiševega olja na dan bolnikom (kljub toleranci na morfij, ki sèasoma veè ne pomaga) boleèino povsem izklopi ali pa vsaj omili do te mere, da je znosna. Na žalost hašiševo olje ni èudežno zdravilo, èe je bolezen že preveè napredovala in èe je telo preveè poškodovano od kemoterapij in sevanj, pomoèi vèasih veè ni, èeprav so tudi tukaj dokumentirane izjeme.
V dokumentarnem filmu »Run From TheCure« (Beg pred zdravilom) gospoda Ricka Simpsona, katerega nadaljevanje bo izšlo v prihodnjih dneh, nastopajo nekateri bolniki iz Kanade, ki imajo vsa uradna potrdila, da so bili na smrt bolni in so še danes živi prav zaradi hašiševega olja. Veè deset najtežjih bolnikov, kot tudi njihovi zdravniki, so želeli prièati na sodišèu v prid Simpsonu, ko so mu tamkajšnje oblasti želele sodili, ker je pomagal bolnim.
Nasprotovanje hašiševemu olju s strani domaèih slovenskih zdravnikov in uradne medicine je miloreèeno bizarno, glede na to, da ob uporabi le-tega ni toksiènih uèinkov na telo(tudi pri jemanju veè mililitrov dnevno), ne odpoved kateregakoli organa, niti kakršnekoli patološke spremembe kateregakoli zdravega tkiva.
LD50 ali smrtna doza za 50 odstotkov testne populacije(LD50 vedno poizkušajo doloèiti s testi na živalih) za tetrahidrokanabinol ali THC (kvalitetno hašiševo olje je 95% do 98% koncentrat THC) je bila ocenjena za èloveka na okoli 3000 miligramov na kilogram telesne teže (70 kilski èlovek bi torej po njihovih ocenah moral zaužiti preko 210mL hašiševega olja naenkrat da bi se približal LD50 dozi).
V teh poizkusih na sesalcih (poizkusi na opicah in psih) kljub enormnim testnim dozam niso nikoli uspeli povzroèiti smrti ali kakršnekoli patologije na organih, ko so poizkušali doloèevati èloveški LD50 za THC. ( http://druglibrary.org/schaffer/libra...erdose.htm )
Kemoterapija in sevanje, ki ga priporoèajo, pa imata težke posledice za celoten organizem in zelo omejeno uèinkovitost, o èemer prièajo številke umrlih za rakom vsako leto (in številke se ne spreminjajo že desetletja). Na splošno se v onkologiji nikoli ni govorilo o ozdravitvi samega raka, za vsako terapijo torej kemoterapijo, radikalno terapijo(kirurgijo) in obsevanje se le podajajo številke, koliko je odstotkov možnosti za petletno preživetje pacienta.
Glede na to, da je zdravljenje raka z uradno medicino po vseh teh bajnih milijardah, vloženih v iskanje zdravila, še zmeraj velik izziv za stroko, lahko vsak pri sebi razmisli, kako je mogoèe, da je alternativa, ki se je v praksi mnogokrat izkazala kot obetavna, še vedno prepovedana, bolniki pa tretirani kot kriminalci, tako s strani medicinskega osebja, kot organov pregona.
G.N.
(avtor se zaradi pritiskov še ne želi izpostaviti)((v kolikor boste to besedilo dovolj razširili, se bo avtor lahko tudi razkril in še bolje pomagal vsem, pomoèi potrebnim - torej!!))