Razmere so dejansko epidemiološke, pove dr. Mateja Lapuh iz paliativne oskrbe rakavih bolnikov v jeseniški bolnišnici. Tako kot številni drugi zdravniki, tudi ona opaža izredno veliko primerov uživanja hašiševega olja med rakavimi pacienti:
»Tu in tam kdo kadi marihuano zaradi astme ali zdravi multiplo sklerozo, morda depresijo,vsi drugi pa so rakavi bolniki, ki jemljejo hašiševo olje zato, ker upajo, da se bodo pozdravili, ne pa zaradi lajšanja simptomov.Doslej so še vsi bolniki, ki so uživali hašiševo olje, vsaj 15 jih je bilo, že umrli. Ni mogoče vedeti, kaj bi bilo z njimi, če bi s hašiševim oljem začeli prej, ker so bili pač sočasno vključeni tudi v proces klasičnega zdravljenja z obsevanjem ali kemoterapijo.
V nekem drugem članku v Delu dotična gospa trdi celo, da je vsak drugi rakav bolnik na hašiševem olju. (http://www.delo.si/druzba/panorama/vs...-olju.html)
Po podatkih registra raka RS v Sloveniji vsako leto za rakom zboli okoli 13.000 ljudi. (http://www.onko-i.si/rrs/)
Torej polovica rakavih bolnikov –kar je okoli 6000 oseb – uporablja hašiševo olje, umrlo pa jih je 15. Nenavadna matematika. Logika nam namreč veleva, da bi v primeru, da je hašiševo olje neučinkovito, bile te številke ogromne. Kar tisoči, ki so ga uživali, bi morali umreti. Te »epidemije« bi morali biti polni časopisni članki, tv oddaje, oglašati bi se morale organizacije bolnikov, kjer bi ljudje množično razkrinkavali in zaničevali olje ter posameznike, ki so jim ga dali. Skratka bil bi cel medijski kaos, za kar pa mediji seveda živijo ter samo čakajo priložnost za medijski linč česarkoli, še posebej pa prepovedanih drog.
Hašiševo olje je na črnem trgu drago, kar priznava tudi zdravnica sama, cena celotne terapije se giblje okoli 3000-4000 evrov in mnogi se morajo za nakup močno zadolžiti. Ravno zato olje dela vse več ljudi za lastne potrebe, obstaja pa tudi nekaj posameznikov, ki z oljem pomagajo drugim.
Smrt v družini je izredno stresen dogodek za svojce, možne so čustvene reakcije, nasilje, obračunavanja, iščejo se krivci itd., kar je vse razumljivo. Zakaj potem teh posameznikov, ki z oljem pomagajo tudi drugim, nekdo ne toži, pretepe, tudi kakšen hujši scenarij mi pade na pamet?
Mislim da bi nekdo, ki bi se zadolžil za drago zdravilo, ki ni legalno in bi ugotovil, da na koncu terapija ni bila uspešna, bil upravičeno jezen. Če je takih slučajev vsako leto 6000, bi morali precej hitro priti do vsaj enega slučaja, ko bi s takšnim posameznikom nekdo vsaj sodno ali preko policije obračunaval.
Odgovor je enostaven. Kemoterapija in obsevanje po več deset-tedenskih ciklih naredita iz človeka bitje, ki je le še senca tega, kar je nekoč bil. Te paciente boli celo telo, nimajo apetita, pečeta jih koža in sluznica. Vsak naslednji dan je hujši od prejšnjega. V takšnih slučajih ponavadi že po prvem zaužitju hašiševega olja ti bolniki dobijo nekaj, česar že mesece ali leta niso imeli – dobijo nazaj dostojno življenje.
Vrne se jim apetit, hrana zopet dobi okus, bolečine pa se jim zmanjšajo. Kmalu za tem se jim na bledem obrazu povrne nasmeh in koža postane lepše barve. Začnejo nazaj živeti človeka dostojno življenje. Bližnji to razliko seveda opažajo in neizmerno so srečni, da so dobili nazaj nekoga, ki ga imajo tako zelo radi.
Tudi če zaradi preveč napredovale bolezni bolnik na koncu umre, so svojci hvaležni, da so lahko zadnje mesece skupaj preživeli relativno normalno, da so se lahko skupaj nasmejali, skupaj kaj pojedli, se imeli priložnost pogovoriti in posloviti. To je dejansko nekaj neprecenljivega, saj bolniki brez tega olja v kasnejših fazah napredovanja bolezni niso sposobni niti sesti v postelji, da ne govorimo o bolečinah, ki so navkljub največjim dozam morfija tako nevzdržne, da umirajo v krikih in agoniji.
En milimeter (0,1 mililtra pa je drobna črtica na prstu, velikosti riževega zrna) kakovostnega hašiševega olja na dan bolnikom (kljub toleranci na morfij, ki sčasoma več ne pomaga) bolečino povsem izklopi ali pa vsaj omili do te mere, da je znosna. Na žalost hašiševo olje ni čudežno zdravilo, če je bolezen že preveč napredovala in če je telo preveč poškodovano od kemoterapij in sevanj, pomoči včasih več ni, čeprav so tudi tukaj dokumentirane izjeme.
V dokumentarnem filmu »Run From TheCure« (Beg pred zdravilom) gospoda Ricka Simpsona, katerega nadaljevanje bo izšlo v prihodnjih dneh, nastopajo nekateri bolniki iz Kanade, ki imajo vsa uradna potrdila, da so bili na smrt bolni in so še danes živi prav zaradi hašiševega olja. Več deset najtežjih bolnikov, kot tudi njihovi zdravniki, so želeli pričati na sodišču v prid Simpsonu, ko so mu tamkajšnje oblasti želele sodili, ker je pomagal bolnim.
Nasprotovanje hašiševemu olju s strani domačih slovenskih zdravnikov in uradne medicine je milorečeno bizarno, glede na to, da ob uporabi le-tega ni toksičnih učinkov na telo(tudi pri jemanju več mililitrov dnevno), ne odpoved kateregakoli organa, niti kakršnekoli patološke spremembe kateregakoli zdravega tkiva.
LD50 ali smrtna doza za 50 odstotkov testne populacije(LD50 vedno poizkušajo določiti s testi na živalih) za tetrahidrokanabinol ali THC (kvalitetno hašiševo olje je 95% do 98% koncentrat THC) je bila ocenjena za človeka na okoli 3000 miligramov na kilogram telesne teže (70 kilski človek bi torej po njihovih ocenah moral zaužiti preko 210mL hašiševega olja naenkrat da bi se približal LD50 dozi).
V teh poizkusih na sesalcih (poizkusi na opicah in psih) kljub enormnim testnim dozam niso nikoli uspeli povzročiti smrti ali kakršnekoli patologije na organih, ko so poizkušali določevati človeški LD50 za THC. ( http://druglibrary.org/schaffer/libra...erdose.htm )
Kemoterapija in sevanje, ki ga priporočajo, pa imata težke posledice za celoten organizem in zelo omejeno učinkovitost, o čemer pričajo številke umrlih za rakom vsako leto (in številke se ne spreminjajo že desetletja). Na splošno se v onkologiji nikoli ni govorilo o ozdravitvi samega raka, za vsako terapijo torej kemoterapijo, radikalno terapijo(kirurgijo) in obsevanje se le podajajo številke, koliko je odstotkov možnosti za petletno preživetje pacienta.
Glede na to, da je zdravljenje raka z uradno medicino po vseh teh bajnih milijardah, vloženih v iskanje zdravila, še zmeraj velik izziv za stroko, lahko vsak pri sebi razmisli, kako je mogoče, da je alternativa, ki se je v praksi mnogokrat izkazala kot obetavna, še vedno prepovedana, bolniki pa tretirani kot kriminalci, tako s strani medicinskega osebja, kot organov pregona.
G.N.
(avtor se zaradi pritiskov še ne želi izpostaviti)((v kolikor boste to besedilo dovolj razširili, se bo avtor lahko tudi razkril in še bolje pomagal vsem, pomoči potrebnim - torej!!))